..

\or~e Petrov Prilep

Tema:
MIOM NA MATKA (MYOMA UTERI)

Mentor : Sne`ana U~enik : Vaneska Marijana

Prof.Dr.Pereska

Prilep 2008

Sodr`ina: 1. Voved Za~estenost na miomite. 2 2. Glaven del....310 3. Zaklu~ok [to treba da se prevzeme ?.... 11-12

4. Prilozi za miomatozna matka........................13-14

Za~estenost na miomite
Vo dene{no vreme miomite na matkata se mnogu za~esteni. Vo sekojdnevnata praksa e se poza~estena pojavata na miomite na matka kaj `enite. Zna~i pokraj zgolemenata za~estenost, na pojava kaj `enskata populacija na mnogu genitalni bolesti ( bilo razni zarazni bolesti, bilo razni maligni bolesti i sl.) mnogu e za~estena i pojavata na miomite na matka ( MYOMA UTERI). Ovoj proekt go rabotam poradi toa {to sakam da doznaam ne{to pove}e za miomite na matkata, no isto taka poradi golemiot porast na procentot na zaboleni od ovaa bolest. Doka`ano e deka pojavata na miomite, pred pubertetot e mnogu retka, a posle klimakteriumot ( menopauzata ) iznesuva okolu 3-4%. Nj~esto miomite se javuvaat vo generativniot period na `enata, pri {to nivnata za~estenost, posle 35 godi{na vozrast iznesuva 15%-30%.

Vo sekojdnevnata praksa se doka`uva, deka sekoja petta `ena, ima miom na matkata. Vo nekoi literaturi se sretnuva pak deka sekoja treta `ena ima miom na matka. Spored nekoi ispituvawa se smeta deka, miomite se naj~esti vo petatta dekada od `ivotot na `enite, so {to prisustvoto na miomite mo`e da se najde i do 60 % od `enite. 2%-10% od pri~inite za neplodnost pripa|aat na miomite. Dokolku miomot e edinstven pri~initel za neplodnost, posle negovoto otstranuvawe, samo 40% od `enite zatrudnuvaat. Ovie podatoci se dosta zagri`uva~ki, kako {to se zagri`uva~ki i komplikaciite i posledicite koi mo`at da nastanat ako navremeno ne se dijagnosticira ovaa bolest

[to pretstavuva miom na matkata ?

Miomot pretstavuva naj~est benigen tumor na uterusot ( matkata ), i site genitalni organi na `enata.

Gradba na miomot
Miomite pretstavuvaat izrastoci na muskulniot del na matkata. Miomot e izgraden od: muskulni vlakna ( kako miometriumot ) i od svrzno tkivo. Dokolku vo tumorot, preovladuvaat muskulni vlakna, miomite se pomeki, a ako imaat pove}e svrzno tkivo, tie se pocvrsti ( fibromiomi ). Vo zavisnost od toa, koe tkivo pove}e preovladuva vo strukturata na tumorot ( muskulnoto ili svrznoto tkivo ), po svojata konzistencija miomite, mo`at da nalikuvaat na tvrda guma , mo`at da bidat mnogu meki, ili pak mo`at da bidat cvrsti kako kamen. Miomite okolu sebe, ne se obvitkani so prava kapsla. Nivnite ivici se odvoeni od okolnoto muskulno tkivo, so edna vrsta na

pseudokapsula koja e mazna i preku koja miomot dobiva hrana. Po pravilo, miomite so krv gi snabduva po barem eden krven sad. Zna~i miomite pretstavuvaat tumori, koi variraat i po broj i po veli~ina. Tie mo`at da imaat mikroskopski dimenzii, a pak nekoga{ mo`at da dostignat te`ina do 30 kg.

Lokalizacija na miomot
Miomot mo`e da se razvie na bilo koj del od uterusot, no mo`e da se razvie i na pove}e mesta istovremeno. Miomite naj~esto se smesteni vo krpusot ( teloto na matkata ), a duri do 2% se javuvaat i vo cerviksot ( grloto na matkata ) .

Podelba na miomite
Site miomi na po~etokot se lokalizirani vo muskulniot del na matkiniot yid, odnosto intramuralno. So svojot ponatamo{en rast tie prodol`uvaat da rastat, ili nakaj matkinata {uplina t.e nakaj vnatre{nosta od matkata, ili nakaj abdominalnata praznina, t.e nakaj povr{inata od matkata. Isto taka tie mo`at da ostanat da se razvivaat vo muskulniot del na matkata ( miometriumot ). Zna~i

spored lokalizacijata miomite se delat na pove}e grupi, i toa :

1.INTRAMURALNI MIOMI Ovie miomi se smesteni vo yidot na matkata. Koga se mali, obi~no ne pravat nikakvi pre~ki, no koga stanuvaat multipni ili se nagolemuvaat, se nagolemuva i goleminata na uterusot ( matkata ). Nekoi od ovie miomi stanuvaat subserozni, a nekoi submukozni. Miomot mo`e da se {iri me|u listovite na plika lata intraligamentaren ). 2.SUBMUKOZNI MIOMI Tie se izdadeni vo prazninata na matkata. Endometriomot nad miomot stanuva potenok, a po menstruacijata pote{ko se obnovuva. Zatoa kaj submukozniot miom se mnogu ~esti i menstrualni neuredenosti, menoragii ( Menorrhagia-obilno (

prodol`eno krvarewe koe se javuva cikli~ki. Toa e vsu{nost patolo{ki prodol`ena menstruacija ), metroragii ( Metrorrahagia-e krvarewe od uterusot vo sosema nepravilni intervali, taka {to pove}e ne se znae {to e patolo{ko krvarewe, a {to menstruacija ), prodol`eni i preobilni menstruacii. Kontrakciite na uterusot mo`at submukozniot miom koj ~esto visi na vrvca ( petelka ), so koja toj visi vo matkinata {uplina da go ispaknat vo cervikalniot kanal,i miomot da se rodi vo vaginata unginam natum ). 3.SUBSEROZNI MIOMI Tie se nao|aat vo peritonealnata povr{ina, i str~at vo abdominalnata praznina. Miomite od ovoj vid mo`at da narasnat mnogu golemi. Obi~no se povrzani so uterusot na {iroka osnova, i toga{ ne pravat nikakvi problemi, no mo`at da bidat povrzani i so potanka, ili podebela vrvca ( petelka ) i toga{ mo`at da se zamotaat i da predizvikaat komplikacii. 4.CERVIKALNI Ovoj vid na miomi se lokalizirani vo vnatre{noto tkivo na cerviksot ( grloto na matkata ). 5,PARAZITARNI Ovoj vid na miomi nastanuvaat od petelkastite subserozni miomi, koi parazitiraat na krvnite sadovi na stoma~nata maramica, ili nekoi drugi organi. 6.INTRALIGAMENTARNI Se nao|aat vo vnatre{nosta na predniot, ili zadniot {irok ligament. ( myoma uteri ad cervicis ili ad

Etiologija
Iako faktorite i pri~inite koi doveduvaat do nastanokot na miomite se ispituvani dolgi godini, nivnata etiologija seu{te ne e poznata. Vo osnova site tumori, pa i miomite nastanuvaat koga doa|a do poremetuvawe na kontrolniot mehanizam koj go regulira rastot i razvojot na kletkite. Genetskata mutacija na kletkite 6

pretstavuva glavna pri~ina i prviot ~ekor, vo nastanokot na tumorite. So ova odi i vo prilog i podatokot da miomite ~esto se javuvaat i nasledno. Zna~i miomite ~esto se javuvaat kaj `eni od edna ista familija, so {to se ptvrduva i ulogata na nasledniot faktor. Hormonskata zavisnost i povrzanosta za rastot na miomite, e isto taka doka`ana. So mnogu kleto~ni ispituvawa e doka`ano deka, miomite se javuvaat vo generativniot ili reproduktivniot period od `ivotot na `enata, kade la~eweto na hormonite e najintenzivno. So ova odi i vo prilog faktot deka miomite go zgolemuvaat svojot rast vo tekot na bremenosta ( zatoa {to e zgolemeno la~eweto na hormoni ). Miomite gi ima i kaj `eni koi zemale oralni kontraceptivni sredstva. Miomite poka`uvaat tendencija na namaluvawe vo postmenopauzata. Seto ova poka`uva deka hormonskiot faktor igra zna~ajna uloga, vrz rastot i razvojot na miomite, no ne mo`e da se tvrdi deka e pri~ina za pojava na miomite. Mo`e da se tvrdi samo deka vlijae stimulativno vrz nivniot rast. Stimulacijata so `enskiot polov hormon ( estrogen ) sistemski ili lokalno kako i efektot od la~eweto na hormonot za rast i humaniot placentaren laktogen doprinesuvaat za rastot na miomite.

Simptomi
Mnogu od miomite ne davaat nikakvi simptomi, i se otkrivsst slu~ajno vo tekot na ginekolo{kiot pregled. Proceneto e deka okolu 20% do 50% od miomite davaat odredeni simptomi, ili znaci na bolka. Naj~esti simptomi koi se javuvaat kaj miomite na matkata se : 1. Menoragijata i metriragijata koi osobeno se ~esti kaj submukoznite miomi ( poradi zabavenata regeneracija na endometriumot, a ~esti i poradi nekoja infekcija ) i intramuralnite miomi ( poradi namalenata kontraktibilna sposobnost na uterusot ). ^estate i prodol`eni krvarewa vodat do slabokrvnost, a anemijata kon iznemo{tenost i namalena rabotna sposobnost. 7

2. Miomite nadvor od bremenosta mo`at da bidat pre~ka za neplodnost, zabremenuvawe, osobeno kaj submukoznite i intramuralnite miomi. Vo tekot na bremenosta tie rastat, no obi~no po zavr{uvaweto na bremenosta ja dobivaat porane{nata golemina. Mo`at da pravat pre~ki za normalno odvivawe na bremenosta, do abortus, predvremeno ra|awe, umrtvuvawe na plodot i krvarewe. Vo tekot na ra|aweto ako se lokalizirani vo dolniot del na matkata, pred plodot, go stesnuvaat rodilniot kanal i pravat pre~ka za normalno poroduvawe. Vo tekot na puerperiumot miomite, obi~no se povlekuvaat, no mo`ni se komplikacii kako nekroza na miomot, i torkvirawe na subseroznite miomi so bolki, temperatura i abdomen acutum. 3. ^esti se dispareunijata ( bolki pri seksualen odnos ) i dismenoreja ( bolna menstruacija ). 4. Osobeno kaj pogolemite miomi ~esti se pre~kite poradi pritisokot na sosednite organi. Miomot mo`e da ja ispolni celata mala karlica, da pritiska na mo~niot meur ( za~esteno mokrewe ili zadr{ka (retencija ) na urinate ), na rektumot ili na venite i nervite. Zna~i mo`e da se javi i ote`nata defekacija. 5. Bolkite, osven kaj menstruacijata, nastanuvaat i poradi nekroza, torzija, pri obid za isfrluvawe na submukoznite miomi, niz cervikalniot kanal, ili poretko, zaradi brzo rastewe ( sarkom ).

Miomite i bremenosta
2%-10% od pri~inite za neplodnost pripa|aat na miomite. Dokolku miomot e edinstven pri~initel za neplodnost, posle negovoto otstranuvawe, 40% od `enite zatrudnuvaat. Dokolku miomot postoi i za vreme na bremenosta, vo vtoriot i tretiot mesec mo`e mnogu da narasne, i da predizvika predvremeno ra|awe ili spontan abortus. Za vreme na spontaniot abortus miomite go ote`nuvaat, ili potpolno go spre~uvaat stegaweto na matkata, poradi {to plodot ne mo`e da se istisne vo nadvore{nata sredina. Pri~initeli se i na promenite na mestopolo`bata na plodot vo matkata, potradi {to se ote`nuva izleguvaweto na plodot pa ~esto nastanuva potreba za carski rez. 8

Mo`ni se i komplikacii vo tekot na pora|ajot, zatoa {to toga{ miomot pove}e krvari i mo`e da go dovede `ivotot na `enata vo `ivotna opasnost.

Diferencijalna dijagnoza kaj miomite(DF.DG)

Vo najgolem broj slu~ai dijagnozata na miomot se potstavuva na osnova na klini~kiot pregled na zgolemenata i neramna matka. Sepak treba da se ima na um deka i drugite solidni tumori vo malata karlica koi pripa|aat na okolnite organi i retroperitonealnite tkiva, mo`at da bidat zameneti so miomot i toa : -solidni tumori na jajnikot ( benigni i maligni ) ; -maligni tumori na debeloto crevo ; -tumori na retroperitoneumot ; -nisko ili ektopi~no postaven bubreg vo malata karlica ; -maligni tumori na matkata ( sarkom ). Vo izvesni slu~aevi pri pregled ili zamena na dijagnozata mo`at da se na~nat i drugi sostojbi, kako prepolnet mo~en meur, normalni anatomski varijacii na mestopolo`bata na matkata, bremenost koja mo`e da bide i zaedno so miom ili funkcionalni ili vospalitelni cisti~ni tumori na janikot ili jajcevodot.

Dijagnoza (DG)
Se postavuva na osnova na detalnata zemena anamneza na bolesti (podatoci za tekot na bolesta, simptomi i sli~no, ginekolo{ki pregled (pod spekulum i palpacija, so {to se doka`uva na pozicijata, oblikot i goleminata na matkata ) i na osnova na ultrazvu~en pregled. Precizna dijagnoza na miomot se postavuva na osnova na sonografski pregled so sondi koi se plasiraat vo vaginata po pat so koj precizno se gleda oblikot, goleminata, lokalizacijata na miomot na matkata. Vo slu~aj na neuredno i prodol`eno obilno krvarewe kako i koga postoi somnevawe za postoewe na nekoj maligen 9

proces na sluznicata na matkata, se vr{i frakcionirana eksplorativna kireta`a na matkata, zemeniot material se pra}a na histolo{ki pregled. Ponekoga{ za dijagnoza se upotrebuva i laparoskopija, histeroskopija ili ST pregled na organite na malata karlica.

Lekuvawe
Se dodeka miomite ne davaat izrazeni simptomi, i se dodeka ne poka`uvaat ekspansiven rast tie ne moraat hirur{ki da se lekuvaat. Voobi~aeno se vr{i ginekolo{ka i ultrazvu~na kontrola na goleminata na matkata i miomot eden pat do dva pati godi{no. Imame tri na~ini na lekuvawe na miomite i toa : - EKSPEKTATIVNO LEKUVAWE Mnogu od miomite ne baraat lekuvawe. Malite asimptomatski miomi se otkrivaat vo tekot na ginekolo{kiot pregled. Bidej}i kaj miomot mo`at da nastanat degenerativni promeni i komplikacii, potrbno e na sekoja `ena so miom da i se sovetuva da odi na redovni ginekolo{ki pregledi. Ako se pojavat neuredni krvarewa, bolki ili koi bilo drugi simptomi, bolnata treba vedna{ da pobara sovet od lekarot. -PALIJATIVNO LEKUVAWE Ako simptomite se blagi, slabi, na primer tuko{to nazna~eni menoragii i sli~no, toga{ se prepora~uva palijativna postapka, miruvawe vo postela, davawe na uterotonici ( ergometrin amp.,sol.ergotyl.), hemostiptici ( Dicynone drag.Emeks tabl.) i visoki dozi na vitamin S vo tekot na krvareweto, eventualno davawe na ma{ki polovi hormoni. Taka se postapuva se do menopauzata koga miomite sami atrofiraat. Sli~no se postapuva i kaj miomite bez pogolemi komplikacii, ako postojat kontraindikacii za operativen zafat ( srcevi, bubre`ni bolesti ). Dokolku nema kontraindikacija se davaat i kontraceptivni tableti eugynon, microgynon.). Se davaat i hipofizarni hormoni, ( rilizing hormoni ), za namaluvawe na miomite (topewe) i krvareweto. Od lekovite koi slu`at za spre~uvawe na menstrualnoto krvarewe kaj 10 (

miomite se primenuva danzol od grupata na antigonadotropini. Vo najnovo vreme se primenuva ( koristi ) GnRH ( gonadotropin rilizing hormone ) koj vo vid na sekojdnevni subkutani injekcii, intranazalen sprej ili vo oblik na implant so prodol`eno dejstvo ( Zoladex-implant 3,5 mg ) se vnesuva vo organizmot, i mnogu ~esto dava odredeni povolni rezultati. No sepak vakvoto lekuvawe so GnRH trae od 3-6 meseci, i ~esto se primenuva samostojno ili vo predoperativna podgotovka za konzervativen tretman na miomot ( miomektomija ). Najdobri rezultati se postignuvaat kaj `ena vo period na perimenipauza. Glavni efekti od ovie lekovi se smaluvawe na debelinata na endometriumot, prekin na krvareweto, kako i smaluvawe na goleminata na miomot. Ako ovaa terapija ne pomogne, toga{ se preminuva na operativno lekuvawe na miomot. -HIRUR[KO LEKUVAWE Hirur{koto le~ewe na miomot se sproveduva toga{ koga miomite po~nuvaat naglo da rastat, koga po~nuvaat da pravat pritisok na okolnite organi, ili koga predizvikuvaat obilno i neuredeno krvarewe od matkata, koe krvarewe ja vodi pacientkatado pojava na anemija i koe ne mo`e da se regulira po medikamentozen pat. Od hirur{kite zafati pri miom na matkata na raspolagawe imame dva i toa : MIOMEKTOMIJA - vadewe ( otstranuvawe na miomot i za~uvuvawe na matkata vo celina ) ; HISTEREKTOMIJA - otstranuvawe na celata matka so ili bez janicite i jajcevodite. Ovie operativni zafati se izveduvaat po abdominalen pat, so rez vo predelot na dolniot del od abdomenot. Vo slu~aite koga e prisutno i spu{tawe na matkata i koga miomite ne se izrazito golemi, mo`e da se izvr{i vaginalna histerektomija ili otstranuvawe na matkata po vaginalen pat. Vo ponovo vreme se izvr{uva laparoskopski asistirana vaginalna histerektomija koja vo dobro odbrani i selektirani slu~aevi dava odli~ni rezultati. Vrz izborot na vidot na hirur{kiot zafat zna~ajo deluvaat i godinite na pacientkata i `elbata za ra|awe. Kaj `eni koi ne ja zavr{ile

11

reproduktivnata funkcija, se stremi kon toa da se otstrani miomot i da se so~uva matkata. Ako seto toa e mo`no se prepora~uva samo miomektomija. Koga reproduktivnata funkcija kaj `enata e zavr{ena i ako miomite se golemi ( ili baraat celosno vadewe na matkata vo celina ) se prepora~uva histerektomija. Voobi~aeno, jajnicite ne se otstranuvaat zaedno so matkata ako se zdravi. Otstranuvaweto na klini~ki zdravi jajnici zaedno so matkata se vr{i samo vo izvesni slu~aevi vo periodot na klimakteriumot, koga pacientkata toa go bara, ili poradi rizikot za nastanok na maligni tumori na jajnikot ( ako se ima rak na jajnik vo familijata ). Vo takvi slu~aevi postoperativno ( posle kontrolen pregled na dojkite,ultrazvu~en pregled na heparot ( crniot drob ) i `ol~kata, masti vo krvta i hepatogram ) se ordinira hormonska supstituciona terapija so estrogeni. Vo tekot na bremenosta i pora|ajot miomite ne treba hirur{ki da se tretriraat, osven ako ne pravat komplikacii ( torzija, nekroza, vospalenie, degeneracija ) i so toa se izvr{uva prinudna intervencija. Miomektomija i histerektomija neposredno posle pora| ajot se vr{i koga miomot stanuva opasen po `ivot so opasni po `ivot komplikacii ( krvarewe, spu{tawe vo grloto na matkata, febrilna sostojba poradi degenerativni promeni vo vnatre{nosta na miomot i dr. )

[to treba da se prevzeme ?

Spored seto dosega navedeno smetam deka procentot na zaboleni od miom na matka e zagri`uva~ki. Zagri`uva~ki se i komplikaciite koi mo`at da nastanat od ovaa bolest, ako istata ne se otkrie na vreme. Mislam deka vo na{ata dr`ava trba da se prevzemaat pove}e merki, so cel za rano otkrivawe na ovaa bolest. Mnogu od `enite bolesta ja otkrivaat koga }e dojde do zavr{niot stadium, so {to mora da se sprovede vedna{ hirur{ka intervencija. Ova e

12

rezultat na slabata informiranost na `enite za ovaa bolest, no pred se e rezultat na neizvr{uvaweto na redovni ginekolo{ki pregledi, koi se od golema va`nost. Del od `enskata populacija vo Republika Makedonija ne vr{i redovni ginekolo{ki pregledi. Vo na{ata dr`ava treba da se obrne pove}e vnimanie na zagri`uva~kiot porast na procentot na ovaa bolest. Iako zdravstvoto ima prevzemeno nekolku aktivnosti so cel da se informiraat `enite za ovaa bolest, sepak tie ne se dovolni. Treba da se obrne pove}e vnimanie, i treba da se zgolemi pove}e zalagaweto na rano otkrivawe na ovaa bolest. Zalagaweto za rano otkrivawe na miomot treba da bide potpomognata i od zdravstvenite rabotnici, i od samata `enska populacija ( posebno onie koi spa|aat vo rizi~nata grupa ) . Treba `enskata populacija, osobeno onie koi se rizi~na grupa ( `eni posle navr{ena 35 godina od `ivotot, `eni kaj koi se smeta deka miomot mo`e da bide nasleden ( poradi pojava na miom na matka kaj nekoj od familijata ) , i sl.) isto taka da pridonesat vo akciite za rano otkrivawe na miom na matka. Toa }e go postignat so izvr{uvaweto na redovnite ginekolo{ki pregledi. Seto ova da se postigne ( da se izvr{uvaat redovni ginekolo{ki pregledi ) treba prvo da se aktivira ( pottikne ) zdravstvenata svest kaj `enskata populacija. Kako prv ~ekor vo pottiknuvaweto na zdravsvenata svest kaj `enskata populacija e

edukacijata. Vo na{ata dr`ava se

odr`uvaaat razni edukacii so cel rano otkrivawe na ovaa bolest, no mislam deka treba tie da bidat se poza~esteni, i da se odr`uvaat na razli~ni naseleni mesta ( vo razli~ni gradovi i sela, i drugi naseleni mesta) . Zna~i treba da ima razli~ni predavawa od strana na zdravstvenite lica, emituvawe na emisii koi }e bidat posveteni na ovaa bolest, no i drugi bolesti - zna~i i zalagaweto na mediumite e od mnogu golemo zna~ewe. So ovie predavawa `enite treba da ja svatat opasnosta na bolesta, i da svatat kakvi komplikacii mo`at da nastanat ako blagovremeno ne se otkrie bolesta.

13

Treba da se otvorat pove}e prostorii kade `enite }e dobivaat informacii za ovaa bolest. Vo na{ata dr`ava mo`ebi ima takvi prostorii,
no sepak nivniot broj e mal. Treba

da se izvede i nekoj vid na

so koja `enite }e bidat informirani za ovaa bolest,

kampawa

no i za drugi bolesti, no trba i da bidat navedeni da vr{at redovni ginekolo{ki pregledi koi se od golemo zna~ewe za niv, za kvalitetot na nivniot `ivot, i za nivniot `ivot voop{to.

PRILOZI ZA MIOMATOZNA MATKA

14

15

16

Koristena litertura : 1. Koristewe na u~ebnikot po ginekologija za IV godina za zdravstvena struka; 2. Koristewe na internet; 3. Koristewe na drugi vidovi na literaturi.

17