Sei sulla pagina 1di 13

1

LINGUA ITALIANA 3
QUELLO

Il ristorante dove pranzo bello.
Pranzo in un bel ristorante.
Quello il ristorante dove pranzo.
Quel ristorante dove pranzo mi piace.
moki spol
ednina mnoina
il quel i quei
lo quello
gli quegli
l' quell'

Kadar pridevnik quello stoji sam:
moki spol enski spol
quello quelli quella quelle
QUESTO

moki spol
ednina mnoina
il questo i questi
lo questo
gli questi
l' quest'
BELLO

moki spol
ednina mnoina
il un bel i dei bei
lo un bello
gli dei begli
l' un bell'


PRONOMI POSSESSIVI

moki spol enski spol
ednina mnoina ednina mnoina
io il mio (amico) i miei (amici) la mia (amica) le mie (amiche)
tu il tuo i tuoi la tua le tue
lui, lei, Lei il suo, il Suo i suoi, i Suoi la sua, la Sua le sue, le Sue
noi il nostro i nostri la nostra le nostre
voi il vostro i vostri la vostra le vostre
loro il loro i loro la loro le loro

Pri sorodstvenih oznakah v ednini doloni len praviloma izpade. Potreben je le pri loro (tudi v ednini!), pri vseh
sorodstvenih oznakah v mnoini,pri pomanjevalnicah ter ljubkovalnicah, pri podrobneje doloenih s pridevnikom ter e
zaimek ni v pridevniki rabi.

enski spol
ednina mnoina
la quella
le quelle
l' quell'
enski spol
ednina mnoina
la questa
le queste
l' quest'
enski spol
ednina mnoina
la una bella
le delle belle
l' una bell'
2

PRONOMI PERSONALI DIRETTI

tonichi (poudarjeni) atoni (nepoudarjeni)
io me (mene) mi (me)
tu te ti
lui, lei, Lei lui, lei, Lei lo, la, La
noi noi ci
voi voi vi
loro loro li, le

POUDARJENI ZAIMKI:
Poudarjeni zaimki praviloma stojijo za glagolom. Uporabljajo se v toilniku oz 4. sklonu koga ali kaj?
Il professore non chiama me, chiama te.
NEPOUDARJENI ZAIMKI:
Nepoudarjeni zaimki praviloma stojijo pred glagolom. V sestavljenih asih stojijo pred pomonim glagolom. V doloenih
primerih se lahko tudi zdruijo z glagolom. Uporabljajo se v toilniku oz 4. sklonu koga ali kaj?
Il professore ti chiama.
Ti abbiamo aspettato tutta la sera.
Lo puoi comprare in libreria. Puoi comprarlo in libreria.

Kadar stojijo lo, la, li in le pred preteklim delenikom , ki se v sestavljenem asu sprega z avere, se pretekli delenik v spolu
in tevilu ujema z zaimkom pred njim.
Hai comprato il libro? Si, l'ho comprato. (lo ho)
Hai comprato la penna? Si, l'ho comprata. (la ho)
Hai comprato i libri? Si, li ho comprati.
Hai comprato le penne? Si, le ho comprate.

Zaimki tretje osebe ednine lo in la se pred h in samoglasnikom pogosto uporabljata z apostrofom.
Zaimka le in li se z apostrofom NE uporabljata!
Lo ascolti. Lo hai ascoltato. L'hai ascoltato.
La ascolti. La hai ascoltata. L'hai ascoltata.
Li ascolti. Li hai ascoltati.
Le ascolti. Le hai ascoltate.

Oblika lo se lahko nanaa tudi na celotno frazo.
Sai quanto costa il nuovo libro? Si, so quanto costa il nuovo libro. Si, lo so.
PRONOMI PERSONALI INDIRETTI

tonichi (poudarjeni) atoni (nepoudarjeni)
io a me (meni) mi (mi)
tu a te ti
lui, lei, Lei a lui, a lei, a Lei gli, le, Le
noi a noi ci
voi a voi vi
loro a loro li, le
a + pronomi personali diretti


3

POUDARJENI ZAIMKI:
Poudarjeni zaimki se uporabljajo za predlogom. Po njih se lahko vpraamo a chi?
Il direttore d gli ordini alla segretaria. Il direttore d gli ordini a lei, non a me.
Questo contratto stato preparato per voi.
Con loro ci sono solo problemi.
Puoi fidarti ciecamente di me.

Pronomi indiretti tonichi se lahko uporabljajo tudi z galogolom piacere. Stojijo za glagolom.

La trasmissione piace a me.
Le trasmissioni piacciono a me.
NEPOUDARJENI ZAIMKI:
Nepoudarjeni zaimki praviloma stojijo pred glagolom. V sestavljenih asih stojijo pred pomonim glagolom. V doloenih
primerih se lahko tudi zdruijo z glagolom. Uporabljajo se v toilniku oz 4. sklonu koga ali kaj?
Il direttore d gli ordini alla segretaria. Il direttore le d gli ordini.

Mi hai prestato il libro.
Le ho dato il libro.

Mi puoi prestare il libro?
Puoi prestarmi il libro?

Pronomi indiretti atoni se lahko uporabljajo tudi z galogolom piacere. Stojijo pred glagolom.

Mi piacie la trasmissione.
Mi piacciono le trasmissioni.
Mi piace guardare la TV.

Kadar stojijo pred preteklim delenikom glagola piacere, se pretekli delenik v spolu in tevilu ujema s samostalnikom pred
zaimkom.
La trasmissione mi piaciuta.
Il programma mi piaciuto.
Le trasmissioni mi sono piacciute.
I programmi mi sono piaciuti.
PRONOME PARTITIVO NE

Delni zaimek ne oznauje del celote. Praviloma stoji pred glagolom, pri sestavljenih asih pa pred pomonim glagolom.
Quanti anni hai? Ne ho 17.
Leggi molti libri? Purtroppo ne leggo pochi.
Bevi del caffe per potere studiare durante le notte? Si, ne bevo una tazza.
Conosci quei professori? Ne conosco due.
Li conosco tutti. Kadar govorimo o celoti, zaimek ne nadomestimo z zaimkom li.

Kadar ne oznaue del in stoji pri sestavljenem asu pred preteklim delenikom z avere, se pretekli delenik v spolu in tevilu
ravna po pojmu, ki ga ne nadomea.
Hai fatto delle foto? Si, ne ho fatte tante.
Quanti biglietti hai preso? Ne ho presi quattro.
Vuoi una birra? Grazie, ma ne ho bevuta gia abbastanza.
4

CI + AVERE

ci + lo ci + la ci + li ci + le ci + ne
navadno ce lo ce la ce li ce le ce ne
pred avere ce l'ho... ce l'ho... ce li ho... ce le ho... ce n'ho...


Compri il late? Si, lo compro.
Hai il latte? Si, ce l'ho.

Hai i biscotti? Si, ce li ho.
Hai la ricotta? Si, ce l'ho.
Hai le caramelle? Si, ce le ho.
CI + ESSERE

C' il latte nel frigorifero? Si, c'.
C' la ricotta nel frigorifero? Si, c'.
Ci sono i pomodori nel frigorifero? Si, ci sono.
Ci sono le fragole nel frigorifero? Si, ci sono.

C' del latte nel frigorifero? Si, ce n' ancora un litro.
Ci sono molti pomodori nel frigorifero? Si, ce n' sono ancora molti.
CI + VOLERE & CI + METTERE

Ci volere izraa, koliko asa/kaj se potrebuje na splono.
Ci mettere izraa, koliko asa/kaj potrebuje posamezna/doloena
oseba.
Ci vuole un minuto per preparare il caff.
Ci vogliono pochi minuti per preparare il caff.
SI IMPERSONALE

Lo student studia molto all'universit.
Uno studia molto all'universit.
Si studia molto all'universit.
Za si stoji glagol v tretji osebi ednine, e sledi predmet v ednini, e pa se glagol nanaa na predmet v mnoini, stoji glagol v
tretji osebi mnoine.
A casa nostra si beve poca birra.
Qui si mangiano delle ottime trenette al pesto.

V povezavi s povratnim glagolom, nastane oblika ci si + glagol.
Non ci si preoccupa dei problemi quando si giovani.
V povezavi z nepoudarjenim osebnim zaimkom stoji si na drugem mestu, za zaimkom.
Chiss cosa fa Carlo; non lo si vede pi.
e neosebni obliki si + glagol sledi pridevnik, se ta kona na i.
Quando uno giovane pi che allo studio pensa al divertimento.
Quando si giovani pi che allo studio si pensa al divertimento.
Neosebno se lahko izraamo tudi z uno.
Se uno si alza poco volentieri, se non si sente bene.



5

PRESENTE

Uporabljamo ga za:
aktualna stanja in dejanja
navade
splono znane resnice
Presente tvorimo s konnicami, ki jih dodajamo glagolski osnovi.
ARE ERE IRE
parlo prendo dormo
parli prendi dormi
parla prende dorme
parliamo prendiamo dormiamo
parlate prendete dormite
parlano prendono dormono
VERBI RIFLESSIVI

Povratni glagoli vedno stojijo s povratno osebnim zaimkom. Kadar je glagol v nepovratni obliki nepravilen, je nepravilen
tudi kot povratni glagol.
ALZARSI
mi alzo
ti alzi
si alza
ci alziamo
vi alzate
si alzano

Sestavljene ase (passato prossimo, trapassto prossimo in futuro anteriore) vedno tvorimo s pomonikom essere.
LAVARSI passato prossimo LAVARSI trapassato prossimo
mi sono lavato/a mi ero lavato/a
ti sei lavato/a ti eri lavato/a
si lavato/a si era lavato/a
ci siamo lavati/e ci eramo lavati/e
vi siete lavati/e vi erate lavati/e
si sono lavati/e si erano lavati/e

Kadar se povratni glagol uporablja z dovere, potere in volere, obstajata v sestavljenih asih dve monosti:
LAVARSI z essere LAVARSI z avere
mi sono dovuto/a lavare ho dovuto lavarmi
ti sei dovuto/a lavare ha dovuto lavarti
si dovuto/a lavare ha dovuto lavarsi
ci siamo dovuto/a lavare abbiamo dovuto lavarci
vi siete dovuto/a lavare avete dovuto lavarvi
si sono dovuto/a lavare hanno dovuto lavarsi

Seznam povratnih glagolov:
addormantarsi zaspati
alzarsi vstati
amarsi ljubiti se
ammalarsi zboleti
arrabbiarsi jeziti se
baciarsi poljubiti se
cambiarsi spremeniti se
chiamarsi imenovati se
conoscersi poznati se
decidersi odloiti se
dimenticarsi pozabiti
farsi la barba briti si brado
incontrarsi sreati se
innamorarsi zaljubiti se
iscriversi podpisati se
lavarsi umiti se
mettersi oblei
pettinarsi poesati se
prepararsi pripraviti se
presentarsi predestaviti se
pulirsi oistiti se
ricordarsi ne pozabite
riposarsi odpoiti se
salutarsi pozdraviti se
sedersi usesti se
sentirsi sliati se
servirsi postrei se
sposarsi poroiti se
svegliarsi zbuditi se
telefonarsi telefonirati
togliersi slei se
trovarsi nahajati se
vestirsi oblei se
6

PASSATO PROSSIMO

Tvorimo ga s pomonikoma avere ali essere in preteklim delenikom osnovnega glagola.
Uporablja se za:
poroanje o enkratnih dejanjih in dogodkih v preteklosti
za zakljuena dejanja in dogodke, ki si sledijo
za pripovedovanje o dogodkih, ki e veljajo v sedanjosti oz imajo svoje posledice v sedanjosti
AVERE:
Kadar tvorimo passato prossimo s pomonikom avere, ostane pretekli delenik nespremenjen vedno se kona na o.
Passato prossimo s pomonikom avere pa se spremeni, kadar pred pomonikom stoji zaimek lo, la, li, le ali ne. V tem
primeru se pretekli delenik v spolu in tevilu ujema z zaimkom.
Pri zaimkih mi, ti, ci in vi je ujemanje le poljubno.
Passato prossimo z avere tvorijo prehodni glagoli, glagoli dovere, potere in volere, e jim sledi glagol v nedoloniku, ki se
tvori z avere, le izjemoma pa tudi nekateri glagoli premikanja.
ESSERE:
Kadar tvorimo passato prossimo z essere, se pretekli delenik v spolu in tevilu ujema z osebkom.
Passato prossimo z essere tvorijo neprehodni glagoli, glagoli premikanja, povratni glagoli in glagoli dovere, potere in
volere, e jim sledi glagol v nedoloniku, ki se tvori z essere.
NAJPOGOSTEJI NEPRAVILNI GLAGOLI V PASSATU PROSSIMU:

accendere ho acceso vkljuiti morire sono morto/a umreti
appendere ho appeso obestit nascere sono nato/a roditi (se)
aprire ho aperto odpreti nascondere ho nascosto skriti
bere ho bevuto piti offendere ho offeso ualiti
chiedere ho chiesto vpraati offrire ho offerto ponuditi
chiudere ho chiuso zapreti perdere ho perso izgubiti
concedere ho concesso dovoliti piacere sono piaciuto/a biti ve
concludere ho concluso zakljuiti piangere ho pianto jokati
conoscere ho conosciuto poznati prendere ho preso vzeti
correggere ho corretto popraviti produrre ho prodotto proizvajati
correre sono corso/a tei ridere ho riso smejati se
crescere sono crescituo/a rasti rimanere sono rimasto/a ostati
decidere ho deciso odloiti se risolvere ho risolto reiti
dipingere ho dipinto slikati rispondere ho risposto odgovoriti
dire ho detto rei rompere ho rotto zlomiti
dirigere ho diretto voditi scegliere ho scelto izbirati
discutere ho discusso razpravljati scendere sono sceso/a stopati dol
escludere ho escluso izkljuiti scrivere ho scritto pisati
esistere sono esisto/a obstajati spendere ho speso porabiti
esplodere sono esploso/a eksplodirati spegnere ho spento ugasiti
esprimere ho espresso izraziti tradurre ho tradotto prevesti
essere/stare sono stato/a biti togliere ho tolto dati dol (pla)
fare ho fatto delati uccidere ho ucciso ubiti
giungere ho giunto prispeti vedere ho visto videti
insistere ho insisto vztrajati venire sono venuto iti
leggere ho letto brati vincere ho vinto zmagati
mettere ho messo dati vivere sono vissuto iveti


7

IMPERFETTO

Imperfetto uporabljamo za opisovanje:
preteklih stanj in situacij
karakterjev in oseb iz preteklosti
navad in ponavaljajoih se dejanj iz preteklosti
dveh hkratnih dejanj v preteklosti
Imperfetto pri glagolih tvorimo tako, da glagoski osnovi dodamo:
ARE ERE IRE
parlavo avevo dormivo
parlavi avevi dormivi
parlava aveva dormiva
parlavamo avevamo dormivamo
parlavate avevate dormivate
parlavano avevano dormivano

Nepravilni glagoli v imperfettu:

ESSERE BERE DIRE FARE
ero bevevo dicevo facevo
eri bevevi dicevi facevi
era beveva diceva faceva
eravamo bevevamo dicevamo facevamo
eravate bevevate dicevate facevate
erano !!! bevevano dicevano facevano
TRAPASSATO PROSSIMO

Trapassato prossimo se tvori z imperfettom pomonikov avere in essere ter s preteklim delenikom osnovnega glagola.
Pravila, kdaj se trapassato prossimo tvori z avere in kdaj z essere, so enaka kot pri tvori passata prossima.

Trapassato prossimo uporabljamo za:

izraanje dejanja, ki se je zgodilo v preteklosti pred nekim drugim preteklim dejanjem ali stanjem

Kadar trapassato prossimo tvorimo z avere, ostane pretekli delenik nespremenjen in se vedeno kona na o.

avevo preso
avevi preso
aveva preso
avevamo preso
avevate preso
avevano preso

Kadar trapassato prossimo tvorimo z essere, se pretekli delenik v spolu in tevilu ujema z osebkom.

ero uscito/a
eri uscito/a
era uscito/a
eravamo usciti/e
eravate usciti/e
!!! erano usciti/e


8

FUTURO SEMPLICE

Futuro semplice uporabljamo za:
dejanja in stanja v prihodnosti
domneve, negotovosti in dvome
prepovedi in ukaze
Futuro semplice tvorimo s konnicami, ki jih dodajamo glagolski osnovi:
ARE ERE IRE
trover metter capir
troverai metterai capirai
trover metter capir
troveremo metteremo capiremo
troverete metterete capirete
troveranno metteranno capiranno

Nepravilni glagoli v futuro semplice:

andare andr iti
avere avr imeti
bere berr piti
cadere cadr pasti
dare dar dati
dovere dovr morati
essere sar biti
fare far delati
godere godr uivati
potere potr moi
rimanere rimarr ostati
sapere sapr vedeti
stare star biti
tenere terr imeti
vedere vedr videti
venire verr iti
vivere vivr iveti
volere vorr eleti

Pri glagolih na care in gare se v futuru vrine h:
CERCARE PAGARE
cercher pagher
cercherai pagherai
cercher pagher
cercheremo pagheremo
cercherete pagherete
cercheranno pagheranno
FUTURO ANTERIORE

Futuro anteriore se tvori s prihodnjikom pomonikov avere in essere ter preteklim delenikom osnovnega glagola. Pravila,
kdaj se trapassato prossimo tvori z avere in kdaj z essere, so enaka kot pri tvori passata prossima.

Futuro anteriore uporabljamo za:

izraanje dejanja v prihodnosti, ki se bo zgodilo pred drugim dejanjem v prihodnosti

Kadar se futuro anteriore tvori z avere, ostane pretekli delenik nespremenjen in se kona na o. Kadar pa se futuro
anteriore tvori z essere, se pretekli delenik v spolu in tevilu ujema z osebkom.

avr fatto sar uscito/a
avrai fatto sarai uscito/a
avr fatto sar uscito/a
avremo fatto saremo uscito/a
avrete fatto sarete uscito/a
avranno fatto saranno uscito/a


9

CONDIZIONALE


Condizionale uporabljamo za:
kaj bi lahko bilo ali kaj bi se lahko zgodilo

v pogojnih odvisnikih
za elje, predloge, pronje in pozive
za previdno podajanje novic
Condizionale tvorimo s konnicami, ki jih dodajamo glagolski osnovi:
ARE ERE IRE
troverei metterei capirirei
troveresti mettersti capiresti
troverebbe metterebbe capirebbe
troveremmo metteremmo capiremmo
trovereste mettereste capireste
troverebbero metterebbero capirebbero

Pri glagolih s konico are se konnica a pri are spremeni v e.
Izjema so gladoli dare, fare in stare, ki za razliko od ostalih glagolov ohranijo a. (dare darei, fare farei, stare starei)

Pri glagolih na care in gare se vrine h.

cercherei pagherei
cercheresti pagheresti
cercherebbe pagherebbe
cercheremmo pagheremmo
cerchereste paghereste
cercherebbero pagherebbero

Pri glagolih na sciare, ciare in giare v glagolski osnovi odpade i.
Izjema je sciare, ki i ohrani.

Nepravilni glagoli v condizionalu (konnice pri condizionalu se dodajo na isto skrajano obliko kot pri futuro semplice):

andare andrei iti
avere avrei imeti
bere berrei piti
cadere cadrei pasti
dovere dovrei morati
essere sarei biti
potere potrei moi
rimanere rimarrei ostati
sapere sapr vedeti
tenere terr imeti
valere varrei veljati
vedere vedr videti
venire verr iti
vivere vivr iveti
volere vorr eleti

CONDIZIONALE COMPOSTO

Condizionale composto uporabljamo:
za izraanje kaj bi se lahko zgodilo v preteklosti

pri neizpolnjenih eljah
v pogojnih odvisnikih
pri pronjah in pozivih, ki se ne morejo uresniiti
pri nasvetih, ki niso bili upotevani
v medijih za poroanje o nepotrjenih novicah
10

Condizionale composto tvorimo s sedanjim pogojnikom pomonikov avere in essere in s preteklim delenikom osnovnega
glagola:
PARLARE PARTIRE
avrei parlato sarei partito/a
avresti parlato saresti partito/a
avrebbe parlato sarebbe partito/a
avremmo parlato saremmo partiti/e
avreste parlato sareste partiti/e
avrebbero parlato sarebbero partiti/e

Pravila za uporabo pomonikov essere in avere ter spremembe pri preteklem deleniku so enake kot pri passato prossimo.
CONGIUNTIVO PRESENTE

Congiuntivo presente uporabljamo za veznikom che pri glagolih in besednih zvezah, ki izraajo:
mnenje: capire, credere, essere dell'opinione, essere del parere, immaginare, sembra a qu, pare a qu, supporre,
ritenere, trovare...
dvom in negotovost: dubitare, non essere sicuro, non sapere, non pensare, non credere...
ustva: aver paura, dispiacere a qu, essere contento/felice/triste/sorpreso, non importare a qu, far piacere a qu, non
sopportare, temere...
Uporabljamo ga tudi z vezniki:
bench, affinch, purch, a condizione che, a meno che, prima che, sebbene che, senza che, di modo che...
Congiuntivo presente tvorimo s konnicami, ki jih dodajamo glagolski osnovi:
ARE ERE IRE IRE
parli scriva parta capisca
parli scriva parta capisca
parli scriva parta capisca
parliamo scriviamo partiamo capiamo
parliate scriviate partiate capiate
parlino scrivano partano capiscano

Glagoli, ki so v sedanjiku nepravilni, imajo v congiuntivo presente konnice:

ANDARE BERE USCIRE
vada beva esca andare tenere
vada beva esca bere uscire
vada beva esca dire venire
andiamo beviamo usciamo fare volere
andiate beviate usciate potere ...
vadano bevano escano

Congiuntivo presente v ednini in 3. osebi mnoine sta izpeljana iz 1. osebe povednega naklona v sedanjiku, ki mu dodamo
konnice za congiuntivo presente.

Nekateri glagoli imajo popolnoma nepravilno obliko:

AVERE DARE DOVERE ESSERE SAPERE STARE
abbia dia debba sia sappia stia
abbia dia debba sia sappia stia
abbia dia debba sia sappia stia
abbiamo diamo dobbiamo siamo sappiamo stiamo
abbiate diate dobbiate siate sappiate stiate
abbiano diano debbano siano sappiano stiano


11

Pri glagolih na care in gare se vrine h.

CERCARE PAGARE
cerchi paghi
cerchi paghi
cerchi paghi
cerchiamo paghiamo
cerchiate paghiate
cerchino paghino

Glagoli na iare imajo samo en i.

STUDIARE MANGIARE
studi mangi
studi mangi
studi mangi
studiamo mangiamo
studiate mangiate
studino mangino
Kadar je osebek v glavnem in odvisnem stavku isti, se v odvisnem stavku namestro congiuntiva uporablja nedolonik:
Mi sembra che abbiate ragione. Mi sembra di avere ragione.
Mi sembra che non siate pronti/e. Mi sembra di non essere pronto/a.
CONGIUNTIVO PASSATO

Congiuntivo passato uporabljamo po enakih pravilih kot conguintivo presente, le da se nanaa na pretekla dejanja.
Congiuntivo passato tvorimo s congiuntivo presente pomonih glagolov avere ali essere in s preteklim delenikom
osnovnega glagola:
PRENDERE PARTIRE
abbia preso sia partito/a
abbia preso sia partito/a
abbia preso sia partito/a
abbiamo preso siamo partiti/e
abbiate preso siate partiti/e
abbiano preso siano partiti/e

Kadar je osebek v glavnem in odvisnem stavku isti, se v odvisnem stavku namestro congiuntiva uporablja nedolonik:
Mi sembra che abbiate avuto ragione. Mi sembra di aver(e) avuto ragione.
Mi sembra che non siate stati/e pronti/e. Mi sembra di non esser(e) stato/a pronto/a.
CONGIUNTIVO IMPERFETTO

Congiuntivo imperfetto uporabljamo:
predvsem v pogojnih odvisnikih
v skladu s pravili o sosledici asov pri glagolih in besednih zvezah, ki zahtevajo congiuntivo imperfetto
v odvisnem govoru
za neuresniljive elje ali za elje za katere ni verjetno, da bi se lahko izpolnile: Fossi gi a Parigi! (Ko bi e bila v Parizu!)
pri previdno formuliranih predlogih: E se andassimo al cinema? (Kako bi bilo, e bi li v kino?)
za veznikom come se, kadar izraamo kaj neresninega v sedanjosti: Si comporta come se fosse lui il direttore. (Obnaa se, kot da bi
bil on direktor.)

Congiuntivo imperfetto tvorimo s konnicami, ki jih dodajamo glagolski osnovi:
ARE andare ERE avere IRE partire IRE capire
andassi avessi partissi capissi
andassi avessi partissi capissi
andasse avesse partisse capisse
andassimo avessimo partissimo capissimo
andaste aveste partiste capiste
andassero avessero partissero capissero


12

Glagoli z nepravilnim congiuntivo imperfetto, imajo v congiuntivo imperfetto konnice:

BERE FARE STARE
bevessi facessi stessi dare dessi
bevessi facessi stessi dire dicessi
bevesse facesse stesse fare facessi
bevessimo facessimo stessimo porre ponessi
beveste faceste steste produrre producessi
bevessero facessero stessero trarre traessi

Tako kot trarre, porre in produrre se spregajo glagoli na arre (distrarre distraessi), orre (proporre proponessi) in urre (condurre
conducessi).

Glagol essere ima popolnoma nepravilno obliko:

ESSERE
fossi
fossi
fosse
fossimo
foste
fossero
CONGIUNTIVO TRAPASSATO

Congiuntivo imperfetto uporabljamo:
v pogojnih odvisnikih
v skladu s pravili o sosledici asov pri glagolih in besednih zvezah, ki zahtevajo congiuntivo trapassato
v odvisnem govoru
za elje, ki se niso uresniile: Non l'avessi mai conosciuto! (Ko ga le nikoli ne bi bila spoznala!)
za dogodke, ki bi se lahko zgodili: E se fossimo andati al cinema? (In e bi bili li v kino?)
za veznikom come se, kadar izraamo kaj neresninega v preteklosti: Si comporta come se avesse vinto al lotto. (Obnaa se, kat da
bi zadel na lotu.)

Congiuntivo trapassato tvorimo s congiuntivo imperfetto pomonih glagolov avere ali essere in s preteklim delenikom
osnovnega glagola:
PRENDERE PARTIRE
avressi preso fossi partito/a
avressi preso fossi partito/a
avresse preso fosse partito/a
avressimo preso fossimo partiti/e
avreste preso foste partiti/e
avressero preso fossero partiti/e
SOSLEDICA ASOV PRI CONGIUNTIVU

Za pravilno rabo congiuntiva moramo najprej vedeti, ali je dejanje v odvisnem stvaku potekalo pred dejanjem v glavnem
stavku (preddobnost), hkrati (istodobnost) ali pozneje (zadobnost).
as congiuntiva v odvisniku se ravna po asu, v katerem stoji glagol v glavnem stavku.


13

Glagol v glavnem stavku stoji v sedanjiku, prihodnjiku ali velelniku
glavni stavek odvisni stavek
Preddobnost: congiuntivo passato Penso che sia arrivata.
Penser che sia arrivata.
Non pensare che sia arrivata.

Istodobnost: congiuntivo presente Penso che arrivi adesso.
Penser che arrivi adesso.
Non pensare che arrivi adesso.

Zadobnost: congiuntivo presente o futuro semplice Penso che arrivi/arriver pi tardi.
Penser che arrivi/arriver pi tardi.
Non pensare che arrivi/arriver pi tardi.

Kadar stoji v glavnem stavku glagol v sedanjiku, lahko v odvisnem stavku uporabljamo condizionale presente, e odvisno
stavek izraa, kaj bi se lahko zdaj ali kasneje zgodilo.

Penso che Luca si sposerebbe volentieri. (Mislim, da bi se Luca rad poroil.)

Condizionale passato uporabljamo, ko elimo izraziti, kaj bi se lahko zgodilo v preteklosti.

Penso che Pia si sarebbe sposata volentieri. (Mislim, da bi se (bila) Pia rada poroila.)
Glagol v glavnem stavku stoji v pretekliku
glavni stavek odvisni stavek
Preddobnost: congiuntivo trapassato Imperfetto: Pensavo che fosse arrivata.
Passato prossimo: Ho pensato che fosse arrivata.
Trapassato prossimo: Avevo pensato che fosse arrivata.

Istodobnost: congiuntivo imperfetto Imperfetto: Pensavo che arrivasse subito.
Passato prossimo: Ho pensato che arrivasse subito.
Trapassato prossimo: Avevo pensato che arrivasse subito.

Zadobnost: congiuntivo imperfetto o condizionale passato Pensavo che arrivasse/sarebbe arrivata pi tardi.
Ho pensato che arrivasse/sarebbe arrivata pi tardi.
Avevo pensato che arrivasse/sarebbe arrivata pi tardi.

Kadar stoji v glavnem stavku glagol v sedanjiku, lahko v odvisnem stavku uporabljamo congiuntivo imperfetto, e opisuje
stanje ali navado v preteklosti.

Mi sembra che fosse l'una quando successo. (Mislim, da bi je bila ura ena, ko se je zgodilo.)
Sembra che da bambina andasse ongi estate in Sardegna. (Zdi se, da je kot otrok vsako poletje odla na Sardinijo.)

Kadar stoji v glavnem stavku glagol v sedanjiku, izraamo preddobnost v odvisnem stavku s congiuntivo trapassato, e gre
za dejanje v daljni preteklosti.

Non so se nel 1945 Luisa si fosse gi trasferita a Roma. (Ne vem, ali se je Luisa leta 1945 e preselila v Rim.)
Glagol v glavnem stavku stoji v condizionalu
glavni stavek odvisni stavek
Preddobnost: congiuntivo trapassato Condizionale presente: Vorrei che fosse arrivata.
Condizionale passato: Avrei voluto che fosse arrivata.

Istodobnost: congiuntivo imperfetto Vorrei che arrivasse subito.
Avrei voluto che arrivasse subito.

Zadobnost: congiuntivo imperfetto Vorrei che arrivasse pi tardi.
Avrei voluto che arrivasse pi tardi.

Potrebbero piacerti anche