ANNALES · Ser. hist. sociol.

· 18 · 2008 · 1

pregledni znanstveni članek UDK 902/904(497.4-14):929Moser

prejeto: 2007-09-25

ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI

IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI
Matej ŽUPANČIČ
Pokrajinski muzej Koper, SI-6000 Koper, Kidričeva 19
Komisija za topografijo pri Narodni in študijski knjižnici Trst, IT-34138 Trieste, Ul. Petronio 4
e-mail: matej.zupancic@guest.arnes.si

IZVLEČEK
Avtor na osnovi rokopisne dokumentacije dr. L. K. Moserja osvetli nekatere arheološke najdbe iz Ospa, Predloke
in Črnega Kala v istrski Sloveniji ob koncu 19. stoletja. Kot osnova mu služijo pisma Osrednji spomeniški komisiji na
Dunaju ter ohranjeni dnevniki L. K. Moserja v tržaškem Mestnem naravoslovnem muzeju. Glede na opise je bilo
možno izdvojiti posamezna najdišča in slediti usodi nekaterih predmetov. Pokaže se potreba po obdelavi približno
istočasne arheološke aktivnosti A. Puschija. V prispevku je opazna tudi arheološka vloga vaškega predstojnika J.
Andrejašiča iz Črnega Kala oziroma "slovenske" komponente ob "avstrijski" in "italijanski".

Ključne besede: arheologija, Osp, Predloka, Črni Kal, istrska Slovenija, Moser, grobovi, prazgodovina, rimska doba,
rimski napisi, glagolski napisi

RITROVAMENTI ARCHEOLOGICI E ATTIVITÀ DI L. K. MOSER A OSPO, PREDLOKA

E ČRNI KAL NELL'ISTRIA SLOVENA
SINTESI

In base alla documentazione manoscritta del dott. L. K. Moser l’autore fa luce su alcuni ritrovamenti archeologici
a Osp (Ospo), Predloka e Črni Kal nell’Istria slovena alla fine del XIX secolo. Il lavoro si basa sulle lettere spedite alla
Commissione centrale per i monumenti a Vienna e sui diari di L. K. Moser conservati nel Museo di storia naturale di
Trieste. In base alle descrizioni è stato possibile definire i singoli siti archeologici e seguire la sorte di alcuni oggetti.
Si palesa il bisogno di analizzare anche l’attività archeologica pressoché parallela di A. Puschi. Nell'articolo si
evidenzia anche il ruolo archeologico del capovilla di Črni Kal J. Andrejašič, ovvero la componente "slovena"
accanto a quella"austriaca" e "italiana".

Parole chiave: archeologia, Ospo, Predloka, Črni Kal, Istria slovena, Moser, tombe, preistoria, età romana, iscrizioni
romane, iscrizioni glagolitiche

15
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30

Dr. Ludwig Karl Moser,1 dopisnik dunajske Osrednje
spomeniške komisije iz Trsta2 in zbiralec tudi arheo-
loških starin, je obiskoval občasno tudi kraški rob; to
nikakor ni čudno zaradi njegovega zanimanja za kraške
jame, pa tudi, ker je ta rob tako rekoč zamejeval Trst, v
katerem je živel od leta 1876 (Mader, 2002; Mihovilić,
2005). Dostop do arheoloških najdišč, o katerih so mu
sporočali informatorji s terena, sta mu olajševali Južna in
Istrska železnica, kot tudi proga Trst–Hrpelje, pa še
ladijske zveze Trsta s Koprom in Miljami – mnogo tega
danes ne deluje več! Dostikrat sporne vloge L. K. Mo-
serja v kompetenčnih vprašanjih med tržaškimi muze-
alci, Osrednjo spomeniško komisijo in poreškim Provin-
cialnim muzejem ter ponujanja predmetov antikvari-
atom3 tokrat ne bomo posebej obravnavali.*
Kot dopisnik dunajske Spomeniške komisije in tudi
kot turist je ob neštevilnih, večkrat težko sledljivih in
danes slabo preglednih obiskih beležil in pošiljal drobne
in manj drobne notice na Dunaj in v nekatere lokalne
časopise. Priznati mu moramo, da je hitro, skoraj takoj
po obisku in posegu na najdišču, pošiljal rokopisno no-
tice, tudi z risbami in skicami, dunajski Spomeniški
komisiji, pa tudi drugam v tisk. Pri njegovem delu morda
poleg arheološke izobrazbe pogrešamo sistematiko; tudi
njegovo edino obsežnejše tiskano delo Der Karst und
seine Höhlen (1899b) vsebuje množico opažanj in po-
datkov brez sinteze; zato ga težko vzporejamo s skoraj
istočasnim Marchesettijevim delom o prazgodovinskih
gradiščih iz leta 1903 – obe deli pa obravnavata pri-
bližno enak prostor med Alpami in morjem. V celoti
vzeto bo potrebno oba "italijanska" strokovnjaka (C.
Marchesetti, A. Puschi) in "avstrijskega" Moserja vzpo-
rejati in ocenjevati zelo previdno v kontekstu tedanjih
nacionalnih in nacionalističnih trenj4 in tudi pozneje.5
Ko Mario Cosiansich (1918, XII, op./nota 1) povzema
uspehe prazgodovinskih raziskav na Tržaškem, po opisu
delovanja C. Marcesettija z veliko mero rezerviranosti
doda: "Ein eifriger Forscher war ferner auch L. C. Moser.
Er hat ohne Zweifel manche Verdienste um die prä-
historische Durchforschung des Landes; leider war er
etwas zu sehr Dilettant und Liebhaber, um bei seinen
Arbeiten immer die richtigen Grenzen einzuhalten ... er
publizierte über paläolitische Funde verschiedene Din-
ge, die, wie Marchesetti richtig feststellte, einer wissen-
schaftlichen Kritik nicht standhalten konnten". V na tem
mestu obravnavanih najdiščih pa je poudarek na rim-
skodobnih najdiščih, z izjemo ene prazgodovinske se-
kire izpod črnikalskega Gradu. Kot v historiografiji6 je
tudi v arheologiji s časom postalo vrednotenje osebnosti
in inštitucij na (narodnostno in državno) obmejnem
ozemlju pogojeno z nacionalno zamejenostjo. To še
posebej v Trstu in v Istri, kjer se je vpletala pred prvo
svetovno vojno še neka nadnacionalna skupnost, kot se
je dogajalo podobno tudi po drugi svetovni vojni in
ponovno od začetka tretjega tisočletja dalje. Zaradi
povedanega se zdi vedno bolj potreben nek bolj celovit
prikaz Moserjevega dela v celoti in tudi v podrobnostih.
Na tem mestu posebej obravnavamo Moserjevo pri-
sotnost v Predloki in bližnji Bržaniji na osnovi dopisov
dunajski Osrednji spomeniški komisiji, ki se hranijo v
Avstrijskem državnem arhivu (ÖSA AVA) na Dunaju. V
letih od 1980 do 1990 so bili na Dunaju pregledani
dopisi raznih korespondentov Osrednje spomeniške ko-
misije s posebnim poudarkom na gradivu z najdišč
Primorske (Istra, Kras, Posočje) in še posebej glede
dopisnika L. K. Moserja. Tedaj italijanski poznavalci
niso poznali gradiva, saj je Kraljevina Italija po vojni
pozabila na zahtevek za restitucijo tega materiala. Tako
se imamo zahvaliti vodstvu arhiva za vsestransko pod-
poro pri iskanju in kopiranju tega gradiva. Dnevnike, ki
jih hrani tržaški Naravoslovni muzej (Crismani, 2001;
Mader, 2002), na tem mestu uporabljamo predvsem za
dopolnitev seznamov predmetov, ki jih je ponujal anti-
kvariatom. Tokrat le omenjamo njegovo navzočnost v
Bezovici in na Dolinskem, saj so jo že obdelali (Žu-
pančič, 1990a; Flego, Župančič, 1991), leta 1889 je
obiskal Gradišče Mati božja (tudi: Marija Snežna) pri
Črnotičah (Moser, 1889; 1895; Župančič, 2006), v Nugli
je bil leta 1894 (Crismani, 2001), v letih 1882, 1886,
1898, 1899 je obiskoval Socerb (Sveto jamo in Jame pod
socerbskim gradom (Moser, 1886; 1901, [33]; Malečkar,
Župančič, 2008), pri Socerbu vodil izkopavanja grobišča
in jih objavil v letih 1902 in 1903 (Moser, 1902; 1903;
Dugulin, 2002; Mader, 2002; Crismani, 2002). Tako
nekako v razponu dveh desetletij in pol sledimo Mo-
serjevim obiskom na najdiščih v Bržaniji in na kraškem

* Sestavek je nastajal v letih 2004–2006 v sklopu naloge "Odtujena dediščina" pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
1 Ludwig Karl Moser (Teschen, 7. 11. 1845 – Bolzano, 2. 6. 1918), gimnazijski profesor biologije, v Trstu od leta 1876. Teschen, danes
Cieszýn/ Český Těšín, leži ob mejni reki Olza med Poljsko in Češko.
2 K. K. Zentral-Kommission für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, Wien.
3 Iz dnevnikov dr. L. K Moserja so razvidni seznami arheoloških najdb in tudi mineralij, ki jih je Moser ponujal trgovini. Na tem mestu
bomo upoštevali le predmete, ki izvirajo iz obravnavanega področja. Zahvaljujem se upravama obeh tržaških muzejev (Museo civico
di Storia naturale in Museo civico di Storia ed Arte), še posebej direktorjema S. Dolceju in Adrianu Dugulinu, ki sta mi 3. 7. 2006
dovolila uporabljati v tem prispevku navedbe iz njihovega gradiva, po tudi uporabo slikovnega materiala.
4 Dovolj je prebrati nepodpisan pamflet "Marchesetti a Moser" v Il Cittadino (19–20. 2. 1887).
5 Podrobneje o odnosih L. K. Moserja s sodobniki G. Bandelli (2005, 35ss).
6 "Historiography on the 20th ct. in the northern Adriatic until very recently, and even now tends to function within national frameworks
– an approach fatal for many aspects on the complex situation in the border areas" (Rutar, 2005, 241).

16
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30

Sl. 1: Črni Kal – toponimi. Arheološka najdišča okoli Črnega Kala po dr. L. K. Moserju. Osnova: Kataster Črni Kal,
Zemljiška knjiga, TTN.
Fig. 1: Črni Kal – toponyms. Archaeological finds around Črni Kal according to Dr. L. K. Moser. Based on: Črni Kal
Cadastre, Land Register, TTN.

17
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30

robu, a pozabiti ne smemo, da je medtem obiskal še Le za trenutek se ustavimo ob metodi in nekakšni

mnogo najdišč drugod in da za vse obiske očitno niti ne
vemo. Ni odveč pripomniti, da njegovo delovanje
povzemamo iz rokopisnih pisem, ki jih je pošiljal na
dunajsko Osrednjo komisijo, medtem ko so strokovni
javnosti poznani le skopo objavljeni povzetki teh pisem
v poročilih dunajske Osrednje spomeniške komisije. Pri
tem nam nekoliko pomagajo njegovi v Trstu ohranjeni
dnevniki, ki smo jih lahko uporabili za ta namen.
Obiske lahko delno datiramo po objavljenih noticah, po
dnevnikih in po arhivu Osrednje komisije. Nismo
pregledovali arhiva dunajske Prazgodovinske komisije,
saj ta ni finansirala Moserjeve aktivnosti v Bržaniji.
Glede prazgodovinske sekire izpod Gradu nad Črnim
Kalom bo potrebno pregledati še korespondenco z
Naravoslovnim dvornim muzejem na Dunaju, posebej s
Petrografskim oddelekom.
Iz opisa spusta od železniške postaje v Podgorju7
čez kraško planoto in steno do Bezovice in Predloke na
začetku jeseni leta 1898 je moč razbrati, kako zelo je bil
tako rekoč prisiljen k hoji: ob tem je nedvomno pridobil
poseben odnos do pokrajine. Iz kratkega odlomka iz
opisa omenjenega spusta "...reiste ich per Staatsbahn
nach der Station Podgorje in Istrien ab, und ging von
hier per pedes über die öde Hochplatte des
Tschitscherbodens und dann über die steile Felsstufe ins
Risanothal ..." se to lepo vidi; osemdeset let pozneje je
nehote ponovil spust konec maja leta 1979 I. Geister
(1990). Železniško postajo v Podgorju kot izhodišče in
kot povezavo za prebivalce istrske Slovenije omenjata še
pred kratkim tudi R. Cossutta in F. Crevatin v dia-
lektološkem atlasu istrske Slovenije (2005, 15–29).
taktiki, ki si ju je izbral. Jamam je posvetil največ
obiskov, zato je tudi razumljiva njegova že omenjena
monografija Der Karst und seine Höhlen. Dostikrat je v
eno jamo ali na eno najdišče odhajal zaporedno, pa tudi
v daljših presledkih in tam tudi kopal. Nadalje so
značilni obiski posameznih najdišč na prostem, tu je
skoraj po pravilu naletel na rimske ostanke in ponekod
tudi sondiral. Obsežnejša izkopavanja8 si je dovolil le
redko, verjetno iz finančnih razlogov in zaradi sporov z
institucijami in s posameznimi drugimi izkopavalci. Med
poročili iz oddaljenejših terenov (Kobarid, Jasih–Viži-
nale, Predel, ...) izstopajo bolj prestižne najdbe. Očitno
je sodeloval s kar sposobno mrežo informatorjev, med
njimi so bili gotovo tudi divji kopači in preprodajalci.
Sam je posamezne predmete bil tudi prisiljen ponujati v
prodajo.9
Zdi se, da se je na terenu vsaj za silo sporazumeval v
slovenščini: dosledno je skušal navajati ledinska imena,
v pisavi pa tudi šumnike s strešico. Poleg nemščine in
italijanščine je obvladal tudi poljščino, kot je navedel v
dokumentaciji tržaške nemške gimnazije.10 Posvečal se
je tudi etimologiji slovenskih besed, kar je očitno pri
njegovih stikih z izobraženimi Slovenci, kot na primer z
zgodovinarjem, geografom in arheologom Simonom
Rutarjem, ki pa ga označuje kot "slavista" (Flego, 2004).
Ne le da je na ta način ohranil prenekateri toponim,
zabeležil je tudi nekatere slovenske izraze, kot na pri-
mer za gobo "prešutnico" pri Petrinjah (Župančič, 2006).
Sicer pa si je, vsaj za arheološko indikativne toponime,
pomagal tudi z izpiski (Müllner, 1879; Deschmann,
Hochstetter, 1879).

7 Podgorje je postaja na progi (Divača)–Kozina–Podgorje–Pulj.

8 s.v. Moser, Ludwig Karl: npr. prvo izkopavanje prazgodovinskega grobišča v Istri v Beramu l. 1883 ter prazgodovinskega in rimskega
pri Socerbu l. 1902 (Mihovilić, 2005, 508).
9 Med pisno zapuščino v tržaškem muzeju je tudi seznam gradiva, ki ga je Moser ponudil dunajski trgovini z antikami "Kafka":
"Diese Sammlung wurde an Kafka Wien zum Verkaufe abgetreten. Taf. III."
Med bronastimi predmeti so:
"6. Kupferbarren v. Marišence (Röm Gräber) Cernikal"
Med železnimi pa:
15. Lanzenspitze Černikal
16. Bruchstück eines Helmes Cernikal
Med svinčenimi:
19 und 20. Bleikugeln (Röm Gräber) Cernikal
Iz stekla:
24. Glasbruchstück aus der Höhle S. Servolo
26. Amethystfarb. Glas v. Marišence b. Černikal
27. Randstück einer Glasvase v. Marišence b. Černikal
45. 1 grauer drehscheibe gearb. Topfscherben Cernikal
45. Bruchstück eines Deckziegels mit Wellenornamentdarstellung aus einem Grabe von Krogle b. Dolina.
Zobje iz rimskih lokalitet:
55. ein Backenzahn v. Esel Černikal
Med preostalimi ponujenimi predmeti lahko prepoznamo vsaj kleščasto fibulo iz Bajte pri Trnovci (Flego, Župančič, 2005, 456, Fig. 7),
ki pa je kasneje očitno prispela v tržaški Mestni muzej za zgodovino in umetnost.
10 Dr. Lidiji Rupel se zahvaljujem za podatek.

18
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30

V tem prispevku bomo obravnavali njegovo dejav-

nost na najdišču pri Ospu (2. februarja 1897) ter na
najdiščih v Predloki in Črnem Kalu (26.–28. decembra
1898). Veduti Podpeči in Rožarja je narisal pozneje. V
času od leta 1882 do 1903 (brez izkopavanj na Socerbu)
se je v Bržaniji in na kraškem robu od Socerba do Nugle
mudil vsaj 33 dni ob pouka prostih dneh, skoraj vedno
ob sobotah in nedeljah.
Osnovni poročili Spomeniški komisija sta dopisa v
Avstrijskem državnem arhivu (ÖSA AVA, 2 za Osp) in
(ÖSA AVA, 1 za Bezovico, Predloko in Črni Kal z več
mikrolokacijami). V celoti prinašamo besedilo, če se
nanaša na arheološke lokacije in topografske odnose
med njimi, izpuščamo popotne zabeležke brez arheo-
loške ali topografske vsebine.
Moserjeva poročila lahko razdelimo na več sklopov:
oljenki iz Ospa, kamnita sekira s Črnega Kala, posa-
mezne najdbe, ki jih bo treba povezati tudi z najdbami
iz evidence predloškega župnika J. Sancina11 iz nasel-
binskega in grobiščnega območja ob župnijski cerkvi in Sl. 2: Osp: Oljenki po dr. L. K. Moserju (Wien,
pa opis in risbe rimskih nagrobnikov. Obiske strnemo v Österreichisches Staatsarchiv (ÖSA AVA)).
vsaj dva, namenjena Ospu, in vsaj dva Predloki in Fig. 2: Osp: Oil lamps according to Dr. L. K. Moser
Črnemu Kalu. (Vienna, Austrian State Archives (ÖSA AVA)).

OSP – GRUBELJCE mu jih posredovala kaplan I. Tiringer14 in vaški pred-

Dopis L. K. Moserja, 2. februar 1897 (ÖSA AVA, 2):
dopis na osnovi poročila dekana J. Kompareta,12 da so
našli na Grubeljcah dve oljenki in dva merjaščeva če-
kana. V besedilu sta tudi risbi oljenke z žigom VIBIANI
(na Moserjevi skici N:1, premer okoli 7 cm, dolžina 11
cm), ki močno ustreza pogostemu tipu X-a po E. Buchiju
(1975, 161ss); datacija od sredine 2. do začetka 3. sto-
letja. Druga je oljenka z žigom AB ter nekoliko nejasno
podobo (Župančič, 1990b, 20). Moser drugo oljenko opi-
suje: "... Die Oberseite habe ich in beifolgender Skizze
abzubilden versucht; ... ist das Bild undeutlich ausge-
fallen, wegen des zu klein angenommenen Maßstabes.
Die Oberseite von N:2 zeigt das Bild einer Merkur-
ähnlichen Figur, die auch im Abdruck der Lampe auch
nicht recht richtig zum Ausdruck kommt. ...". Po risbi so-
deč so mere druge oljenke enake prvi. Po vsej verjetnosti
je upodobljen prav Merkur. Podobne oljenke so še v iz
prve polovice 3. stoletja (Bailey, 1980, 369, Pl. 84, Q
1397).13 – Pozneje, 14. februarja 1897, pa je sledilo
enodnevno izkopavanje (Moser, 1897) na Grubeljcah.
Sledijo Moserjevi daljši opisi vrste najdišč pri Črnem
Kalu in Predloki v okviru ekskurzije 26. – 28. decembra
1898 in z naknadnimi podatki 16. januarja 1899, ki sta
stojnik J. Andrejašič.15 Dopis je Moser zaključil 2.
februarja 1899 (ÖSA AVA, 1) K besedilu spadata tudi
dva lista z risbami predmetov iz Predloke in Črnega
Kala. Tretji list, enakega formata, hrani Naravoslovni
muzej v Trstu med dnevniki: na tem so upodobljeni
kamnita glajena sekirica, kos stekla, fibula in obesek.
Med predmeti, ponujenimi antikvarju, sta tudi dva
steklena predmeta iz Marišenc ("Amethystfarb. Glas" ter"
Randstück einer Glasvase"). Risba, kolikor je sicer ne-
popolna, dopušča obliko Isings 43, ki so zelene barve:
zdi se, da vijoličasti (ametistni) odlomek ni narisan. Po
tem dopisu je trajalo dalj časa le dopisovanje glede
petrografske analize sekire in glede odtisov glagolskih
napisov.
BEZOVICA
Moser se je po kraški planoti in čez kraški rob spusti
od železniške postaje Podgorje proti vasi Bezovica, kjer
opisuje najdbo srednjeveških kovancev v ruševinah
kamnite okrogle hiške pri Bezovici. Ta del poti in opis
najdišča je bil že v celoti objavljen (Župančič, 1990a);
iz Bezovice se je mimo vasi Loka napotil k župnišču v
Predloki.

11 Sancin, Jožef (1842–1927). V predloškem župnišču je ohranjeno njegovo rokopisno gradivo Zgodovinske drobtinice za Predloko
Lonche, 1898; letnica označuje verjetno začetek pisanja, zaključeno je bilo okoli 1904.
12 s.v. Kompare, Josip (1858–1925): v Ospu od 1889 do 1907 (Pelikan, 2005, 404).
13 Za ljubeznivo pomoč se zahvaljujem Vereni Vidrih Perko iz Gorenjskega muzeja v Kranju.
14 Ivan Tiringer, kaplan (1897–1901) v Predloki.
15 Josip (Jože) Andrejašič (Josephus Andriasich, 10. 3. 1856–14. 1. 1932). Danes je v vasi priimek Andrejašič.

19
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30

PREDLOKA – ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JANEZA
KRSTNIKA
"... gelangte ich ins Pfarrhaus von Predloka, wo mich
der Herr Pfarrer Sancin auf einen in der Kirche ein-
gemauerten römischen Inschriftstein16 aufmerksam
machte – Er ließ ihn freilegen. Fig. I [= In.It. X/4, 356]17
zeigt die Copie desselben, leider sehr schlecht erhalten
und daher unleserlich.18
In der Einfriedung des Friedhofes befindet sich, aus
dem alten Kirchenpflaster herausgenommen (1892), ein
Wappen (Fig. II.) Fig. III. ein Stein, aus dem Keller des
Pfarrhauses.
Fig. IV. ein Grenzstein mit dem kaiserl. Wappen
1755, ebenfalls in der Friedhofmauer. In der Kirche (l.
Hand b. Eingange) befindet sich eine glagolitische, gut
erhaltene, umfangreiche Inschrift, die ich später einmal
abgeklatschen gedenke."19

Sl. 3: Skica kot priloga pismu dr. L. K. Moserja Osrednji spomeniški komisiji: kamnito gradivo iz Črnega Kala in
Predloke (Wien, Österreichisches Staatsarchiv (ÖSA AVA)).
Fig. 3: A sketch enclosed in the letter written by Dr. L. K. Moser to the Central Heritage Commission: Tombstones
from Črni Kal and Predloka (Vienna, Austrian State Archives (ÖSA AVA)).

16 J. Sancin je nastopil službo v Predloki l. 1886; napis je že pred tem evidentiral P. Kandler.
17 Navajanje "Fig. rimska številka" v Moserjevem besedilu o najdbah se nanaša na originalno oštevilčenje predmetov na dveh listih.
Navedbe [In It X/4] v oglatih oklepajih so v tem prikazu dodane kot pojasnilo.
18 Kamen z napisom je vzidan v vogal cerkve desno od nekdanjega vhoda, tako da je dobro vidna napisna ploskev, ki danes ni ometana,
medtem ko stransko ploskev pokriva zunanji zid veže pred cerkvijo. Župnik Sancin omenja v rokopisu na str. 65; omenja ga tudi G.
Cirilli (gl. op. 26).
19 Gradbeni napis na steni stolpa iz l. 1461 [Fučić 1982, nr. 338]. O napisu tudi Mader, 2001, 133–134. Glej tudi v nadaljevanju
"Predloka glagolski napisi"!

20
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30

ČRNI KAL – GRAD grobnika, ki sicer ni zabeležen v literaturi; prikazana in-

tegracija napisa25 dopušča tudi kako drugo izbiro gen-
Iz Predloke se je avtor 27. oktobra 1898 odpravil tilnega imena:
proti Črnemu Kalu. V prvem delu opisa pravzaprav ni
arheološke vsebine, očitno si je Moser šele pozneje C·LIBVRNIVS·C·F [C(aius) Libu]rniu[s) [C(ai) f(ilius)]
našel informatorja. Nad vasjo stoji na skalnati luski VALENS Vale[ns]
(Kunaver, Ogrin, 1992) pred kraško steno ruševina V·F·SIBI·ET·SVIS [v(ivus) f(ecit)sib]i et [suis]
Grad.20 Moserja je prevzela slikovitost pogleda, in ga je OMNIBVS [om]n[ibus]
tudi upodobil v svinčniku (glej sliko 5).
Skica VI naj bi kazala ruševino s Steno od strani,
viden je pri tem tudi del nižje ležečega jamskega gradu.
Ruševina sama je popolnoma nedostopna, saj počiva na
samostojno stoječi skali. Iz pripovedi razberemo, da se
tedaj ni uspel povzpeti na ruševino utrdbe. Desno se v
ozadju vidi jamska pečina, morda je skiciral tudi jamsko
utrdbo.21 Ugotavljamo, da je desno od Gradu opazil
vhod v jamo ("Felsenhöhle"), verjetno Jamo v Kovšci,22
ki jo je pozneje tudi želel obiskati. Obe omenjeni skici
(V in VI) je v dunajskem gradivu treba še zaslediti in
objaviti z integralnim besedilom, čeprav eksplicitno ne
govori o arheoloških najdbah oziroma najdiščih.

ČRNI KAL – ANTIČNI NAPISI

Bolj se posveti "arheološkim" ostankom, očitno je, da

mu informator (pozneje se izkaže, da Ivan Andrejašič)
nudi vso podporo.
Römische Inschriften in Černi Kal.
Im Schweinstall23 des Bauers Josip Skorja No. 3 in
Cernikal sind in der Wand drei Bruchstücke von
römischen Grabsteinen eingemauert, mit schöner In- Sl. 4: Rekonstukcija. Črni Kal: risarska rekonstrukcija
schrift [= In.It. X/4, 362] und sculptoriertem Architrav. rimskega napisnega kamna CIL 5, 510 (grafična ob-
Fig. VII A u B beide getrennt und von mir copiert, so wie delava Nataša Tumpić).
dieselben in der Mauer stehen.24 Fig. 4: Reconstruction. Črni Kal: Graphic reconstruction
Na istem listu kot napis z arhitravom in spodnji del of a Roman inscribed stone CIL 5, 510 (graphical
nagrobnika je tudi risba tretjega odlomka, očitno na- adaptation by Nataša Tumpić).

20 Colombo (2002, 298–300, Fig. 7): ruševine tabora iz 16. st. na skali ("Grad") in utrjene jame v Steni; posnetek je nastal okoli l. 1920.
Pobočje pod Steno in okoli Gradu je bilo še popolnoma neporaslo in kamnito.
21 V VG 270: Grotte di San Sergio, Alpi Giulie 24, genn.-ott. 1–5, 25–26: presek jame in foto jame skupaj z Gradom; Župančič (1990,
21) s staro fotografijo. Puschi omenja, da jamsko utrdbo domačini imenujejo "Tratizza" (Benussi, 1928, 261).
22 Jama v Kovšci: imenovana tudi Grotta dell' orso di Poppecchio, Jama v Kavšci, Jernejeva jama, Jama pri železniškem useku: kat. št.
3735. Omenja jo Lonza (1977, 200), izkopavanj B. Lonze se je spominjal tudi M. Peracca iz Milj (Župančič, 24, 1982, 214).
23 Glede prenosa rimskih napisnih kamnov iz Črnega Kala v koprski Mestni muzej dokument tržaške prefekture, oddelek za lepe
umetnosti in spomenike, št. 385 e 334 z dne 24. 3. 1923, podpisan vodja oddelka Guido Cirilli, našteva naslednje kamne in lokacije:
V Črnem Kalu:
a. Napis na peščenjaku, včasih v hiši Giacoma Zacha in sedaj v čuvanju pri g. Andrassichu. [= In.It. X/ 363]. Pripis s svinčnikom:
Pavlic Giuseppe di Gius. No. 5 Lapide glag.
b. Fragment okenskega okvirja v seniku n. 49 FUS I... [In.It. X/360]. S svinčnikom pripisano Giovanni Semic fu Giuseppe, Cernical 14.
c. Fragmenti, ki so bili del vratnega okvirja hiše št. 38, svinčnikom pripisano Giuseppe Skorja fu Matteo No 53, Cernikal. Danes
ohranjen le en fragment: M SO..S. Drugi fragment je tudi verjetno ohranjen v bližini (AEC...Paulla) [In.It. X/4, 362].
2a. Iz vasi Loka našteva dokument del nagrobnika L. SEPTV., ki je bil najden v gozdu, ki iz Črnega Kala vodi na kraški rob [In.It. X/4,
361].
Glede napisnih kamnov okoli župnijske cerkve pravi, da niso ogroženi. Omenja napis, vzidan desno od stranskega vhoda v cerkev
[In.It. X/4, 356].
24 Der Bauer ist bereit die Steine abzutreten, falls man ihm die Arbeit und Ersatz bezahlt.
25 Za ljubeznivo pomoč in za dovoljenje, da uporabim kot vzorec enega izmed njegovih predlogov, se zahvaljujem prof. Cl. Zaccarii iz
Trsta.

21
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30

Moser za noben fragment ne nakaže izvorne loka-
cije. Oba napisna in ornamentirani odlomek so narisani
tako, kot so bili vzidani, to je obrnjeno. Na istem listu je
tudi risba nagrobnika (Sticotti, 1951, 363) iz Mlačic pri
Predloki, tedaj še last Ivana Semiča. Le-ta je narisan v
perspektivi, ker je bil verjetno vdelan v drugo steno kot
nagrobnik z arhitravom.
PREDLOKA – MLAČICE
Grabstein fig. VIII [= In.It. X/4, 363]26 wurde vom
kurzem bei dem Pfarrhofe in Predloka in der Localität
"Mladce" von Pad Mladcih" vom Bauer Ivan Semič aus
Černikal N.o 24 gefunden. Nachdem ich eine natur-
getreue Zeichnung machte, ersuchte ich den Eigen-
thümer den Stein für die Friedhofmauer in Predloka zu
überlassen, was er auch versprach. (Die Fundstätte heißt
"Mladce".27 Die Lokalität "Pod Mladcih" erscheint auch
und wird später erwähnt werden).
ČRNI KAL – CERKEV
Po gornjem opisu rimskih napisnih kamnov bežno
omenja cerkev v vasi: Beim Besuch der Ortspfarrkirche
in Cernikal [Valvasor schreibt den Ortsnamen
Tschernekall (deutsch), was er des vorzüglichen starken
Weines gedankt]; finden wir die hübschen "Lavabo" auf,
die aus der Blütezeit des venetianischen Kupferstiches
stammen. Leider muß die Kirche,28 wegen beträcht-
lichen Senkungen der Fundamente, allseits gestützt
werden. Die Herstellung eines ordentlichen Wasser
Abzuggrabens [Canales] von der Ursprung Stelle würde
dem Übelstande abhelfen.
ČRNI KAL – GRAD (SEKIRA)
Moser po opisu antičnih napisov omenja najdbo
kamnite sekire neposredno pod skalnatim zobom, na ka-
terem stoji ruševina utrdbe, imenovane tudi Grad. "Durch
den Bürgermaister29 Andreašic erfuhr ich, daß am Fuße
der Burgruine, behufs Gewinnung der Bausteinen,
Grabungen vorgenommen wurden,30 bei denen, wie ich
aus eigenen Anschauung weiß, eine Culturschichte
aufgedeckt wurde, aus der sonderbarweise ein feines
kleines "Chlormelanit Beil", ein Randstück eines Glas-
gefäßes (siehe die Figuren VII und VIII), einige Ge-
fäßreste jüngeren und älteren Datums, Randstück eines
eisernen Gefäßes und zwei Bleikugeln31 zu Tage geför-
dert wurden. Das Chlormelanit Beil habe ich sofort
angekauft. – Dieser Fund ist von besonderer prae-
historischer Bedeutung und scheint auf alte Handels-
wege hinzudeuten. Die Untersuchung der bemerkten
Felshöhle wird vielleicht Aufschluß geben."
Glede sekire sledi več dopisov med Moserjem in
Spomeniško komisijo ter med Komisijo in petrografskim
oddelkom dunajskega Naravoslovnega muzeja. Že Mo-
ser sam je določil kamnino glajene neolitske sekire kot
klormelanit, ko se je v zadnjem dopisu (1. avgust 1899,
ÖSA AVA, 3) pravzaprav le potožil, da na Dunaju niso
določili nič več kot on sam "Der ergebenst gefertigte
Correspondent beehrt sich mit Bezug auf die Zuschrift v.
8. März d. Js. Z. 824 ex 1899. dem geäußerter Wünsche
bezüglich des Chlormelanit–Beiles v. Černikal insofern
aufzukommen, daß er nicht einen Splitter, sondern das
ganze Beil zur Untersuchung einsendet, mit der Bitte daß
derselbe nach vorgenommener mikropetrografischen
Untersuchung ......? .... Es wird dem Spezialforscher
leichter sein einen Splitter abzuspringen, als mir. Der
großen Härte und der bedeutenden ...? wegen halte ich
das Beil für aus dem Mineral Chlormelanit gefertigt: Bin
deshalb ... sehr begierig zu erfahren, ob meine Diagnose
eine richtige ist. Mit den Entscheidungen vom 9. März
und von 27. März erkläre ich mich vollkommen
einverstanden".32 In v istem dahu še dodaja: "Mit Bezug
auf die Zuschrift v. 8. März bezüglich der Funde von
Cernikal und Predloka erlaube ich mir zu berichten, daß
auch vor kurzem Herr Conservator Puschi33 dort die-
selben Fundstätten besuchte und einen goldenen Ring
erwarb, der auch römischer Provenienz sein soll".

26 Pod risbo kamna z napisom je Moser pripisal: Auf der Lokalität "Mladce" gefdn: nachst Predloka. Eigentümer Ivan Semič N°24 in Černi
Kal.
27 Kartiranje toponimov iz Zemljiške knjige Črni Kal, kot so Mladce, Njiva u Mladzi, Njiva u Mlazih, Srednich Mladzech, Ta gurenja
Mlaza, Njiva u Mlazeh pri Potoku [to je pri Masovcu], U Mlazeh nad Kunčovem, in podobnih je omejeno izključno na pobočje med
desnim bregom potoka Masovec in levim bregom vodotoka Kaluščica, na karti TTN Kozina 32 označba "Mlačice".
28 Cerkev je danes posvečena sv. Valentinu. Na začetku 20. stoletja so staro cerkev sv. Lovrenca "prezidali in povečali – menda zaradi pla-
zenja zemljišča" (Premrl, 2005, 23); nagnil se je tudi zvonik iz začetka 19. stoletja, ki predstavlja izrazito vedutno posebnost Črnega Kala.
29 Naziv "Bürgermeister" za Andrejašiča je verjetno vljudnosten. Črni Kal v tem času ni bil občina. Tržaški slovenski časopis Edinost tedaj
uporablja izraz "vaški predstojnik".
30 Nepodpisan prispevek Andrejašiča v časopisu Edinost (Starinske najdbe, 1899) omenja, da je poseg pod Gradom opravilo 6 domači-
nov novembra 1898, nato pa 9. januarja 1899 še na najdišču pod vasjo.
31 Moser navaja v seznamu gradiva, ki ga je ponudil dunajski trgovini z antikami "Kafka", tudi "Bruchstück eines Helmes Cernikal" ter
dvoje svinčenih krogel iz rimskih grobov pri Črnem Kalu. Glej opombo 9! Oba podatka nekoliko zmanjšujeta verodostojnost podatkov
v podrobnostih, vendar naš sum ni nedvoumno utemeljen.
32 Moserjevo poročilo in tudi povzetek v Moser, 1899a, 212.
33 Puschi, Alberto (Trst 13. 2. 1853–9. 11. 1922), geograf in zgodovinar, numizmatik; direktor Mestnega muzeja za zgodovino in
umetnost v Trstu 1884–1919; o njem nedavno Klara Buršić Matijašić (2007).

22
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30

Sl. 5: Skica kot priloga pismu dr. L. K. Moserja Osrednji spomeniški komisiji: kamnito gradivo iz Črnega Kala in
Predloke (Wien, Österreichisches Staatsarchiv (ÖSA AVA)).
Fig. 5: A sketch enclosed in the letter written by Dr. L. K. Moser to the Central Heritage Commission: Tombstones
from Črni Kal and Predloka (Vienna, Austrian State Archives (ÖSA AVA)).

ČRNI KAL – MARIŠENCE Po opisu Marišence nadaljuje Moser pisanje poročila

Moser po opisu najdbe kamnite sekire pod Gradom
in po omembi utrjene jame pove "Im Weingarten "M a -
r i š e n c e "34 unmittelbar unter dem Ort Cernikal hat
Andreašic ein römisches Grab aufgedeckt. Er barg ein
schlecht erhaltenes Skelet, ein patiniertes Stück "Kupfer"
– zwei Eisennägel ein Stück Lava Zähne von Pferd und
Rind und Ziegelfragmente. Am Rand des Weingartens ist
noch ein zweites ganz unberührtes Grab, dessen Er-
öffnung ich in den letzten Faschings Tagen auszu-
nehmen gedenke. Hier endet mein Bericht über meine
Weihnachtstour."
doma v Trstu šele 16. januarja 1899, tokrat sledi pri-
povedi kaplana Tiringerja iz Predloke. Najprej omenja
grobove: "Am 16 Jänner 1899 theilt mir Pfarrcaplan
Tiringer aus Predloka, dass man in der Nähe des
Pfarrhofes in der Richtung gegen Černikal auf römische
Gräber gestossen sei. Die hier vorfindigen Tumuli
deuten darauf hin. Die Bauern stossen auf eine Mauer
zu deren beide Seiten Skelettgräber aufgedeckt wurden.
Neben den Skeletten fand man Kupfer =Bronze= und 5
Silberdenare, ein silbernes Armband, einen Ziegelstein
mit Marke35 AL’ Auch Urnenreste wurden gefunden.
Herr Tiringer war in Folge Substition des Dechants von

34 Verjetno to isto najdišče omenja kot "Merišče" E. Boltin Tome kar dvakrat (Boltin-Tome 1979, 54; 1981, 235). Njene koordinate bolj
ustrezajo legi današnjega pokopališča. – V rokopisni zapuščini dr. V. Šribarja je zabeležka iz časa okoli 14. 8. 1953: "Črni Kal: Njiva
.???? , našli kamen kropilnik. Njiva se nahaja na sev.-zah. Strani vasi. Marišnica – ime njive". Zahvaljujem se dr. Renati Šribar, ki mi je
junija 2007 odstopila kopije zapiskov pokojnega očeta.
35 Žig ni omenjen v Zaccaria, Župančič, 1993; morda fragment sicer pogostega žiga L. Q. Thal., oc., 169.

23
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30

Ospo nicht in der Lage einen Plan an Ort und Stelle
aufzumachen." S pisanjem poročila je zaključil šele, ko
mu je Tiringer prinesel prispevek J. Andrejašiča v
Edinosti (Starinske najdbe, 1899, 3),36 opoldne pa ga je
obiskal še Andrejašič sam: "Gestern37 bringt er ein
Schreiben in slovenischer Sprache von Bürgermeister
Andreašic aus Cernikal ein, also den Bericht über diese
Grabfunde in der sloven. Zeitschrift "Edinost" ergänzt.
Mittags besuchte mich Andreašic in meiner Wohnung
und überbrachte mir zur Ansicht 5 Silberdenare von
Antoninus Pius, Gordianus und noch ein anderer Imp.
(?) und 6 große sehr schlecht erhaltene Bronzemünzen,
ein Anhängsel Federverzierung aus Bronze – eine
silberne Fibel mit Wolfsköpfchen (siehe die beiden
Bleistiftskizzen). Welche Fundgegenstände als Beigaben
von den Skeletten verwähren. Es wurden sämtliche
Urnenbruchstücke und Fundgegenstände aufgesammelt
und befinden sich in Černikal. Unter dem Grad (Bur-
gruine) fand man auch eine Eisenlanze.38

Sl. 6: Predmeti po dr. L. K. Moserju iz dnevnika Črni Kal – Predloka, 26.–28. 12. 1898 (Museo civico di Storia
Naturale, Trieste): sekirica iz klormelanita izpod Gradu, steklo (Črni Kal – Marišence), srebrna fibula in bronast
obesek iz Predloke: vse merilo 1:1.
Fig. 6: Artifacts from Črni Kal and Predloka according to Dr. L. K. Moser’s diary of December 26–28, 1898
(Museum of Natural History in Trieste): Chlormelanite hatchet found beneath the Castle, glass (Črni Kal –
Marišence), silver fibula and bronze pendant from Predloka – ratio 1:1 for all artifacts.

36 Avtor je nedvomno J. Andrejašič:

"Starinske najdbe. Iz Črnikala nam pišejo: Blizo nad vasjo Črnikal stoji visoka skala, na kateri je videti razvaline starega gradu. Ob
vznožju te skale so prišli na sled nekemu podzemeljskemu zidovju. V novembru mesecu minolega leta se je zbrala dobrovoljno
šestorica njih, ki so bili radovedni, kaj da pomenja to zidovje. Podali so se na izkopavanje, in res so našli raznovrstnih čepinj, posod,
raznega železja, umetne steklenine, človeških in živalskih kosti m tudi nepoznane tvarine.
Dne 9. januvarija t. 1. so se pak podali, po nasvetu vaškega predstojnika, ravno ista šestorica na izkopavanje na neko drugo mesto pod
vasjo Črnikal. In zopet so našli staro grobišče iz rimskih časov, v katerem so našli še dvoje človeških črepinj in druga okostja, nekaj
kosov denarjev, 6 vrst zmesi, podobne teramu, raznovrstne steklovine, razne opeke, eno zapestnico in tudi živalskih čudno velikih
zobov. Takih grobišč se je našlo okoli vasi Črnikal že na petih mestih. Dobro bi bilo, da bi se kateri narodni zavod pobrigal za to, da bi
se pregledale te starine."
37 To je 1. febr., saj je Moser pismo zaključil 2. febr. 1899.
38 Prim. omembo železne sulice med predmeti iz Črnega Kala, ponujenimi dunajskemu antikvarju Kafki (op. 11).

24
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30

Sl. 7: Vaški predstojnik Josephus Andriasich, 10. 3. 1856 – 14. 1. 1932 (osebni arhiv g. Franka Andrejašiča).
Fig. 7: Village head Josephus Andriasich, March 3, 1856–January 14, 1932 (personal archive of Mr Franko
Andrejašič).

Die obigen Fundgegenstücke stammen von den Lo-
kalitäten: Komiščak39 mit 15 Münzen, Pod Mladcih: 1
Denar, V Mladcih 2 Denare, Na steklo njivah, ein Glas
u(nd) 2 Bronzenadeln, Na Križišče40 Knochen und
Kohle Scherben, Na stariji ähnliche Funde. Im Ganzen
sind also 6 Localitäten aufgedeckt worden." Iz nemškega
besedila je razvidno, da je Moser imel vsaj pri za-
ključnem odstavku pred seboj slovensko besedilo, saj se
mu je zapisala slovenska beseda, ki jo je takoj tudi
prečrtal. Moser zaključi dopis z obračunom stroškov,
videti je, da je z denarjem Spomeniške komisije plačeval
kopače na uro, kljub temu, da iz prispevka v Edinosti
zvemo, kako so se vsaj novembra 1898 zbrali dobro-
voljno in iz radovednosti, medtem ko Moser piše malček
bolj realistično "behufs Gewinnung der Bausteinen".

39 Puschi našteva več najdišč v okolici Črnega Kala (Benussi, 1928, 261), med njimi tudi "Komischtiak", ki je nedvomno isto kot Moserjev
"Komiščak"; dodatno zmedo vpelje ledina "Gomiščak" (ANSl, 1975, 129), kar pa je verjetno le poskus "slovenjenja". Puschi omenja na
tem mestu rimsko cesto. Ob cesti omenja dve skupini žar in več drugih predmetov, pa tudi skeletne pokope. – Med variantnimi zapisi
v zemljiški knjigi je tudi Komensčak, kar kaže na izvor v "komunski", skupni. – Vendar nas v dvome spravlja opis pri Moserju "...in der
Nähe des Pfarrhofes in der Richtung gegen Černikal auf römische Gräber geßtossen sei. Die hier vorfindigen Tumuli ...". Tu omenjena
pot bi lahko peljala tako čez "Komiščak" kot tudi dosti bolj verjetno po levem bregu grape Kaluščice. Lokacije omenjenih tumulov za
sedaj ne moremo podrobneje opredeliti, pa tudi tega ne, če so bili res tumuli v Črnem Kalu. Zamenjava z manjšimi grubljami je prav
tako verjetno na pobočju pod gradiščem Mati božja pri Črnotičah (Župančič, 2006).
40 Puschi omeni najdišče "Krisistich" z rimskim kamnom, skozi teče rimska cesta iz Osapske v Rižansko dolino (Benussi, 1928, 261).

25
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30

Sl. 8: Dr. L. K. Moser: Podpeč (14. 8. 1908, 8h Morgen), akvarel

(Museo civico di Storia Naturale, Trieste).
Fig. 8: Dr. L. K. Moser: Podpeč (August 14, 1908, 8 am), watercolour
(Museum of Natural History in Trieste).

26
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30

PREDLOKA (GLAGOLSKI NAPIS) je pokazalo izrazito grupiranje in neprekrivanje. Še

Moser je opazil že 26. decembra 1898 v Predloki, kot
sem že omenil, tudi glagolski napis ob vhodu v cerkev
in sklenil, da ga nekoč odtisne. Po ponovnem obisku
Predloke ob ekskurziji41 je prosil za ustrezen papir
Komisijo (dopis 1. avgusta 1901, Denkmalpflege
1094/1901), da naj bi odtisnil kar dva glagolska napisa,
gradbenega iz leta 1461 in tistega na kustodiji iz leta
1466 (Fučić 1982, 338–339). Papir naj pošljejo g. žup-
niku Johannu Sancinu v Predloko, pošta Kozina.42
Župnik je na Dunaj poslal odtisa obeh glagolskih na-
pisov 10. maja 1902 (AVA, 1095/1901). O rezultatu
izvemo iz dopisa jezikoslovca V. Jagića43 7. junija
1902, ki je razrešil oba napisa in dodatno prosil W.
Neumanna iz Spomeniške službe za ponovni odtis za-
radi določenih nejasnosti pri branju (AVA, Denkmal-
pflege, Orte 991/1902). Napis na zvoniku je v Predloki
videl tudi S. Rutar (Rutar Si., 1896, 155), kustodija pa
naj bi bila tedaj še vzidana na evangelijski strani prez-
biterija v podružnični cerkvi sv. Štefana v Zanigradu.
Leta 1880 pisec v podlistku (Naša Sloga, let. 11, št. 12,
16. jun. str. 1) "Glagoljica u Koparšćini" omenja iz Pred-
loke le gradbeni napis in ne kustodije. V Sancinovem
rokopisu sta oba napisa omenjena, kot da sta iz Pred-
loke, in sta razrešena.
Kratek obisk Moserja v Predloki in Črnem Kalu po-
meni zelo bogat topografski prispevek, še zlasti, ker nam
je uspelo locirati dokaj natančno v besedilu omenjena
najdišča, saj so vpisi teh toponimov v katastru lepo
razvidni in se ne prekrivajo. Za sedaj manjka podrobna
določitev najdišča "pod Mladci", še zlasti, ker Moser
izrecno pove, da je to najdišče drugo, kot so Mladci–
Mlačice. Ob upoštevanju drugega topografskega opiso-
valca, A. Puschija, z izredno skopimi opisi (Benussi,
1928, 261), lahko malo bolje sledimo poteku rimske
ceste od Križišča, koder naj bi bil najden rimski napisni
kamen, pa vse do Komiščaka, kjer omenja Puschi žare
in dva skeleta z novci. Ta odsek ceste je možno
podaljšati še do Črnega pila (Župančič, 1990b, 24, op.
29), kjer je bil najden napis Iter privatum (It, X/4, 372),
ki označuje odcep do antičnega naselja in grobišča v
Predloki. Izbor toponimov (skupaj z variantami, ki so
posledica različnih zapisov) smo izpisali iz seznama
parcel v zemljiški knjigi s sodišča v Kopru. Kartiranje teh
posebej smo poskušali s kartiranjem toponima Merišče
(Marišče), ki pa se pojavljata daleč stran od Marišence,
in zamenjava skorajda ni možna. Opomniti pa je treba
na rokopisno zabeležko pri skici (sl. 6) peščenjakovega
kvadra iz groba "Sandstein a.d. Grabe v. Marišce =
Marišence = verödeter Ort (Černikal)". Moserjev zapis si
moramo razlagati kot sprotni poskus etimologije, je pa
tudi posredni dokaz za grobove na Marišencah. Morda
je le pripis ob Tiringerjevem obisku v Trstu zopet poskus
etimologiziranja. Terenske oglede je nato v sedemde-
setih letih 20. stoletja opravljala E. Boltin Tome; njene
zapiske bo potrebno še izkoristiti (gl. ARKAS!). Tako
izpis pri Moserju navedenih toponimov iz zemljiške
knjige za Črni Kal ter njihovo kartiranje jasno pokažeta,
da lahko nedvoumno lociramo Marišenco, Križišče,
Komiščak, Starije in Mlačice, medtem ko za sedaj "pod
Mladce" iščemo po logiki pod Mlačicami bodisi v strugi
potoka Masovca ali na Blatu. Iskanje po isti metodi v
okviru k.o. Loka ni dalo rezultatov. Domnevamo, da se
je Andrejašič s svojo pripovedjo držal okvirov svoje
vaške skupnosti, to je ozemlja k.o. Črni Kal. Tudi mesta
čuvanja antičnih spomenikov so po pravilu v Črnem
Kalu, pač glede na lastnike najdišč, medtem ko žup-
nijska cerkev deluje kot sekundarni privlačnostni center
za odlaganje posameznih kosov. K temu je nedvomno
pripomogla dejavnost župnikov, posebej g. J. Sancina. V
tem vidimo z veliko gotovostjo tudi ključ za premestitev
glagolske kustodije, upoštevajoč Rutarjev podatek, iz
Zanigrada v Predloko.
ZAHVALA
Zahvaljujem se gospem in gospodom, ki so mi po-
magali: Milan Stepan, župnik iz Predloke; Maja Kranjc,
Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna; Österreichisches
Staatsarchiv, Allgemeines Verwaltungsarchiv, Wien;
Franko Andrejašič, Črni Kal 5; Andrea Kourgli, Biblio-
thek NHM, Wien; Aljoša Žerjal in Nataša Kolega,
Harpha sea, d.o.o., Koper; Claudio Zaccaria, Università
Trieste; Nataša Tumpić, Koper; Adriano Dugulin, di-
rektor, Museo Civico di Storia ed Arte, Trieste; Sergio
Dolce, direktor, Museo Civico di Storia Naturale, Tri-
este; Verena Vidrih Perko, Kamnik.

41 Dnevnik: 27. – 29. 7. 1901 (sobota–ponedeljek): Trst–Koper (z ladjo) in z vozom do Sv. Antona, dalje peš: Truške – dolina Dragonje –
Kubed – Predloka. Kar velika razdalja, nad 20 km, v poletni vročini!
42 Pismo Moser zaključuje s prošnjo "Indem ich im vorhinein denke [: und im gütige rasche Erledigung meines in Juli überreichten
Berichtes d. Subvention f. d. Ausgrabung auf der C e r o v a s t a j a bitte:]
43 Jagić, Vatroslav, von, 1838–1923, univerzitetni profesor (1886–1908) slavistike na Dunaju.

27
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30

ARCHAEOLOGICAL FINDS AND ACTIVITY OF L. K. MOSER IN OSP, PREDLOKA

AND ČRNI KAL IN ISTRIAN SLOVENIA
Matej ŽUPANČIČ
Regional museum, SI-6000 Koper, Kidričeva 19
Commision fot topography of the Slovene national library of the studies, IT-34138, Trieste, via Petronio 4
e-mail: matej.zupancic@guest.arnes.si

SUMMARY

The article assesses the archaeological activity undertaken by the Trieste biologist Dr. L. K. Moser at the end of
the 19th century in the vicinity of the villages of Osp, Črni Kal and Predloka located in Istrian Slovenia. The
assessment is based on printed sources, L. K. Moser’s manuscripts kept by the Austrian State Archives in Vienna and
written and pictorial sources kept by the Civic Museum of History and Art and by the Civic Museum of Natural
History in Trieste.
On the basis of notes and fallow names carefully written down by Moser, the author of the article locates the sites
from Moser’s notes in the vicinity of Črni Kal using the relevant land register and cadastral plans. The drawings of
inscribed Roman tombstones include an unidentified monument.
The article also mentions Moser’s co-operation with the village head Jožef Andrejašič who was undoubtedly the
author of an unsigned archaeological notice published in 1899 in the Trieste newspaper Edinost.

Key words: Archaeology, Osp, Predloka, Črni Kal, Istrian Slovenia, Moser, tombs, prehistory, Roman times, Roman
epigraphs, Glagolitic inscriptions

VIRI IN LITERATURA di studi (Castello di Duino, Trieste, 14–15 novembre

ANSl (1975) – Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana,
DZS.
MAGW – Mitteilungen der Anthropologischen Gesell-
schaft in Wien.
MZK – Mitteilungen der Zentral-Kommission für Denk-
malpflege, Wien.
ÖSA AVA – Österreichisches Staatsarchiv Wien (ÖSA),
Allgemeines Verwaltungsarchiv (AVA).
ÖSA AVA, 1 – ÖSA, AVA, Denkmalpflege, Funde, 224.
ÖSA AVA, 2 – ÖSA, AVA, Denkmalpflege, Funde, 248,
2. februar 1897.
ÖSA AVA, 3 – ÖSA, AVA, Denkmalpflege, Funde, 636,
1. avgust 1899.
Il Cittadino (19–20. 2. 1887) – Il Cittadino, anno 22, 43.
Trieste, 19–20 febr. 1887.
Bandelli, G. (2005): La questione dei castellieri da
Richard Burton a Carlo Marchesetti. V: Bandelli, G.,
Montagnari Kokelj, E. (eds.): Carlo Marchesetti e i Ca-
stellieri – 1903–2003. Atti del Convegno internazionale
2003). Fonti e Studi per la Storia della Venezia Giulia 2,
2005, 9. Trieste, Editreg, 33–54.
Bandelli, G., Montagnari Kokelj, E. (eds.) (2005): Carlo
Marchesetti e i castellieri 1903–2003. Atti del Convegno
internazionale di studi (Castello di Duino, Trieste, 14–15
novembre 2003). Fonti e Studi per la Storia della Ve-
nezia Giulia 2, 2005, 9. Trieste, Editreg.
Bailey, D. M. (1980): A Catalog of the Lamps in British
Museum, 2. Roman Lamps Made in Italy. British Mu-
seum, London.
Benussi, B. (1928): Dalle annotazioni di Alberto Puschi
per la carta archeologica dell’Istria. Archeografo Tri-
estino, IIIS 14, 1927–28. Trieste, 243–282.
Boltin-Tome, E. (1979): Slovenska Istra v antiki in njen
gospodarski vzpon. Slovensko morje in zaledje, 2–3. Ko-
per, Lipa.
Boltin-Tome, E. (1981): Črni Kal. Varstvo spomenikov,
23. Ljubljana, Zavod SR Slovenije za VNKD.
Buršić-Matijašić, K. (2007): Alberto Puschi i Buzeština.
Buzetski zbornik. 34 . Buzet – Pula, Katedra Čakavskog
sabora, 11–64.

28
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30
Colombo, F. (2002): Il "Taber" di Draga e la genesi delle
strutture erette a difesa delle incursioni turche nei din-
torni di Trieste alla fine del quattrocento. Archeografo
Triestino, S 4, 62. Trieste, Minerva, 285–320.
Cosiansich, M. (1918): Prähistorische Untersuchungen
in der Umgebung von Triest (übersetzt von O. Menghin).
Bbl. zu den Mitt. der Z.-K. für Denkmalpflege, Bd. 16,
Beiblatt, XII–XXIX. Wien.
Cossutta, R., Crevatin, F. (2005): Slovenski dialektološki
leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI) I. Knjižnica
Annales Majora. Koper, Založba Annales.
Crismani, A. (2001): I segreti della grotta di Nugla in
Istria: le ricerche di Alberto Puschi e di Karl Moser. Atti
CMSA Trieste, 18. Trieste, Civici Musei di Storia ed Arte,
161–199.
Crismani, A. (2002): Ricerche sul sito di San Servolo. V:
Dugulin, A. (ed.): La necropoli di San Servolo: Veneti,
Istri, Celti e Romani nel territorio di Trieste. Trieste,
Civici Musei di Storia ed Arte, 53–62.
Dernikovič, A. J. (1983): Osp: Vas, stena, dolina. Pla-
ninski vestnik, 1983/6 (junij). Ljubljana, Planinska zve-
za, 352–356.
Deschmann, C., Hochstetter, F. (1879): Prähistorische
Ansiedelungen und Begräbnissstätten in Krain: erster
Bericht, Denkschriften der Math.-Naturwissenschaft-
lichen Classe der Kaiserlichen Akademie der Wissen-
schaften; Bd. 42. Wien.
Dugulin, A. (ed.) (2002): La necropoli di San Servolo:
Veneti, Istri, Celti e Romani nel territorio di Trieste.
Trieste, Civici Musei di Storia ed Arte.
Flego, S. (2004): Pejca v Lascu: zakaj in čemu? (dis-
kusija k članku T. Fabca). Annales. Series historia et
sociologia, 14, 2004, 2. Koper, 431–432.
Flego, S., Župančič, M. (1991): Arheološka topografija
občine Dolina = Topografia archeologica del comune di
San Dorligo della Valle. Trst – Ljubljana, NŠK – ZRC
SAZU.
Fučić, B. (1982): Glagoljski natpisi. Zagreb, JAZU.
Geister, I. (1990): Ornitološka freska Hrastovske doline.
V: Žitko, S. (ed.): Kraški rob in Bržanija. Koper, Obra-
tovalnica IMO, Turistično posredovanje – Skupščina
občine, 135–140.
Kunaver, J., Ogrin D. (1992): Exfoliation-generated rock
shelters in limestone escarpments in western Dinaric
Slovenia. V: Proceedings of the International Symposium
"Geomorphology and sea" and the Meeting of the
Geomorphological Commission of the Carpatho-Balcan
Countries, Mali Lošinj, Sept. 22–26 1992. Zagreb, Geo-
grafski odjel Prirodoslovno-matematičkog fakulteta Sve-
učilišta, 267–274.
Lonza, B. (1977): Appunti sui castellieri dell'Istria e
della provincia di Trieste. Società per la preistoria e
protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia, 2. Tri-
este, Italo Svevo.
Mader, B. (2001): Die glagolitischen Denkmäler im
österreichischen Küstenland aus der Sicht der k.k.
29
Zentralkommission für Kunst- und historische Denkmale
in Wien. Acta Histriae 9, 2001, 1. Koper, 121–142.
Mader, B. (2002): Karl Ludwig Moser e gli scavi a San
Servolo alla luce del materiale archivistico della i.r.
Commissione centrale per la ricerca e la conservazione
dei monumenti di storia ed arte. V: Dugulin, A. (ed.): La
necropoli di San Servolo: Veneti, Istri, Celti e Romani
nel territorio di Trieste. Trieste, Civici Musei di Storia ed
Arte, 17–23.
Malečkar, F., Župančič, M. (2008): Pet posegov dr. L. K.
Moserja l. 1899 v jamah pod gradom na Socerbu [v
delu].
Marchesetti, C. (1903): I castellieri preistorici di Trieste
e della regione Giulia. Museo civico di storia natuale,
Trieste.
Mihovilić, K. (2005): s.v. Moser, Ludwig Karl. V: Istarska
enciklopedija. Zagreb, Leksikografski zavod Miroslav Kr-
leža, 508.
Moser, L. C. (1886): Geschichtliche Notizen über die
Grotte von Sct. Servolo (slav. Sačerb) und das Schloss gl.
Namens bei Triest. Mittheilungen der Section für Höh-
lenfunde des Österreichischen Touristen-Club, Jahrgang
V, 1886, Nr. 3, 1. Oct. 1886, 37–42.
Moser, L. C. (1889): Das Gradišče "Mati Božja" bei
Černotič im Küstenlande. Annalen des k.k. Natur-
historischen Hofmuseums, Bd. IV. Notizen, 110–111.
Moser, L. C. (1895): Il Castelliere di Sta. Maria della
Neve presso Černotič. Il Tourista, Organo von Club Tou-
risti Triestini, 2, 1895, 6 (5 giugno). Trieste 54–58.
Moser, L. K. (1896): Grabungen in der Höhle "Pecina
jama pod ostri vrh" bei Nugla in Istrien. MZK, 22. Wien,
44–46.
Moser, L. K. (1897): Notizen: Ospo. MCC NF, 23. Wien,
169–170.
Moser, L. K. (1899a): Bericht über den Fund eines
Chlormelanitbeiles von Černikal, die Römergräber von
Predloka und deren Beigaben (römisch). MZK, 25. Wien
212.
Moser, L. K. (1899b): Der Karst und seine Höhlen:
naturwissenschaftlich geschildert: mit einem Anhange
über Vorgeschichte, Archäologie und Geschichte, und
einer chromotypie, zwei Tafeln mit Reproductionen
prähistorischer Funde, einer Orientirungskarte und 24
Abbildungen im Texte. Triest.
Moser, L. K. (1900): Notiz. MAGW, 30. [139].
Moser, L. K. (1901): Höhlenforschungen im Küsten-
lande. MAGW, 31. [33].
Moser, L. K. (1902): Notizen. MZK, III S, vol. I, 1902.
Wien, 89, 119, 148, 155, 180, 249.
Moser, L. K. (1903): Die Nekropole von S. Servolo in
Istrien, Jahrbuch der Zentralkommission I. Wien, Koll,
115–138.
Moser, L. K. (1903): Notizen. MZK, III S, vol. II. Wien,
100, 386.
Müllner, A. (1879): Emona, archaeologische Studien aus
Krain. Laibach, Kleinmayr & Bamberg.
 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 18 · 2008 · 1
Matej ŽUPANČIČ: ARHEOLOŠKE NAJDBE IN DEJAVNOST L. K. MOSERJA V OSPU, PREDLOKI IN ČRNEM KALU V ISTRSKI SLOVENIJI, 15–30
Pelikan, E. (2005): s.v. Kompare, Josip (1858–1925). V:
Istarska enciklopedija. Zagreb, Leksikografski zavod Mi-
roslav Krleža, 404.
Premrl, B. (2005): Po poteh mojstrov Felicijanov iz
Rodika. Sežana, Kulturno društvo Vilenica.
Rutar, Sa. (2005): War, memory and nation in the
northeastern Adriatic: a contribution to methodology. V:
Pirjevec, J., Bajc, G., Klabjan, B. (eds.): Vojna in mir na
Primorskem. Knjižnica Annales Majora. Koper, Založba
Annales, 241–254.
Rutar, Si. (1896): Samosvoje mesto Trst in mejna grofija
Istra: prirodoznanski, statistični, kulturni in zgodovinski
opis. Ljubljana.
Sancin, J. (1898–1904 cca): 1. Liber, Res historicae,
Zgodovinske drobtine za Predloko Lonche 1898, rkp.
Predloka, Župnijski arhiv.
Starinske najdbe (1899): Starinske najdbe. Edinost (ve-
černa izdaja), Domače vesti, v torek 31. januvarija
1899. Trst, 2–3.
Sticotti, P. (1951): Inscriptiones Italiae, 10, 1951, Regio
X/Fasc. 4, Tergeste. Roma, Unione Academica Nazio-
nale.
Zaccaria, Cl., Župančič, M. (1993): I bolli laterizi del
territorio di Tergeste romana. In: Zaccaria, C. (ed.): I
laterizi di età romana nell'area nordadriatica. Roma,
135–178.
30
Župančič, M. (1982): Preliminarna poročila o konser-
vatorskih raziskavah in delih = Preliminary research and
work reports. Arheološki spomeniki 1980–1981. Varstvo
spomenikov 24. Ljubljana, 131–215.
Župančič, M. (1983): Skozi preteklost. V: Dernikovič, A.
J.: Osp: Vas, stena, dolina. Planinski vestnik, 1983/6
(junij). Ljubljana, Planinska zveza, 353–356.
Župančič, M. (1990a): Kamnita okrogla hiška pri Be-
zovici v Istri (poročilo dr. L. K. Moserja iz 1. 1898).
Traditiones, 19. Ljubljana, Inštitut za slovensko narodo-
pisje SAZU, 269–273.
Župančič, M. (1990b): Arheološka podoba Brega s
Kraškim robom. V: Žitko, S. (ed.): Kraški rob in Bržanija.
Koper, Obratovalnica IMO, Turistično posredovanje –
Skupščina občine, 19–24.
Župančič, M. (2006): Grobišče Kalaužnik in gradišče
Mati božja pri Črnotičah v istrski Sloveniji (po L. K.
Moserju). Annales, Series historia et sociologia, 16,
2006, 2. Koper, 453–464.
Župančič, M., Flego, S. (2005): "La Strada dei Ca-
stellieri" sul Carso Triestino. V: Bandelli, G., Montagnari
Kokelj, E. (eds.): Carlo Marchesetti e i castellieri 1903–
2003. Atti del Convegno internazionale di studi (Castello
di Duino, Trieste, 14–15 novembre 2003). Fonti e Studi
per la Storia della Venezia Giulia 2, 2005, 9. Trieste,
Editreg, 455–470.