21 lettere in italiano:

5 VOCALI: a; e; i; o; u

16 CONSONANTI: b; c; d; f; g; h; l; m; n; p; q; r; s; t; v; z

Lettere straniere
j J i lunga
k K cappa
w W doppia vu
y Y ipsilon o i greca
x X ics
 LA PRONUNCIA

c + a, o, u [ k ]: la c dura, come in cane, corda, culla.

c + e, i [ t ]: la c dolce, come in cielo, cena.
ch + e, i [ k ]: la c dura, come in che, chilo.

g + a, o, u [ g ]: la g dura, come in gatto, gonna, gufo.

g + e, i [ d ]: la g dolce di gelo, giro
gh + e, i [ g ]: la g dura, come in ghetto, ghiro

gn + a, e, i, o, u [ ]: come in gnomo

h nessun suono, nessuna aspirazione.

sc + e, i [ ]: la sc italiana di scena, scimmia.

ATTENZIONE!

In italiano esistono alcune parole che si differenziano soltanto per la durata della consonante,
distingueremo dunque le consonanti semplici dalle doppie.

caro / carro.
Italijanska abeceda ima 21 rk.

Italijanska rka c se bere kot slovenska k ali . e ji sledijo a o u ali soglasnik, je vedno k. e ji
sledita i ali e, se bere kot . Kadar hoemo brati k tudi pred i in e, moramo zapisati chi in che. To
je edina raba rke h, ki torej velja samo kot nekaken razloitveni znak. Obratno, kadar hoemo
brati a o u, moramo zapisati cia cio ciu. Popolnoma enako se vede g, ki se pred i in e omeha
v d (izgovor kot v besedi Madarska).

piemo. . . . . . . beremo

ca - ga ka - ga
che - ghe ke - ge

chi - ghi ki - gi

co - go ko - go

cu - gu ku - gu

cia - gia a - da

ce - ge e - de

ci - gi i - di

cio - gio o - do

ciu - giu u - du

Italijanska rka z se bere kot na c (v besedi raca) ali kot dz (izgovor kot c v priimku Kocbek).
Z se izgovarja kot dz, e stoji po glasu n (romanzo [romndzo] - roman) ali med dvema
samoglasnikoma (Lazzaro [Ldzaro], vendar mazza [mca] - kij) in na zaetku privzetih
(zingaro [dzingaro] - cigan) ali tehninih besed (zero [dzero] - ni). Bere se kot na c v nekaterih
obrazilih izpeljank npr. anza, -ezza (speranza - upanje, bellezza - lepota [spernca, belca]), za
glasoma l in r (balzo - skok, forza - mo [blco, frca]), pri glagolih na izzare (attizzare [aticre] -
zanetiti).

Italijanska rka s se bere s v vseh zvezah, razen med dvema samoglasnikoma in pred zveneimi
soglasniki, kjer se bere z (rosa beri kot roza; Slovenia beri kot Zlovenia).
Na glas se v italijanini pie sci, s podobnim pravilom, ki velja za k/:

piemo beremo

scia a
sce e

sci i

scio o

sciu u

rka q stoji vedno pred u in samoglasnikom. Edine mone oblike so torej qua que qui quo, kar
beremo ku ku ku ku (nikoli kva kve kvi kvo!).

Italijanska skupina rk gl se pred samoglasnikom i bere lj (npr. ciglio [iljo] rob, trepalnica), pred
ostalimi samoglasniki normalno gl.

Italijanska skupina rk gn se vedno bere nj.

Kadar v italijanini pade naglas (accento) na zadnji zlog, to je na krajni samoglasnik, je treba
naglas tudi zapisati, navadno s krativcem (, , , , ). Npr. citt mesto, caff kava, cos
tako, suon je zvonil, pi ve. Drugje, razen v posameznih izjemah, naglasa ne piemo.

Vano mesto zavzema v italijanskem jeziku opuaj ' (apostrofo), ki nadomea izpuene
samoglasnike na koncu besed. Tako na primer ne smemo pisati quella amica - tista prijateljica,
temve quell'amica; raba opuaja je obvezna.